570 likes | 932 Views
OSNOVNA ŠOLA MARTINA KRPANA. INFORMACIJE ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014. Dnevni red. Prednostne naloge naše šole Metode dela v 1. razredu Prehrana in regresiranje Organizacija življenja in dela na šoli Projekti Vpis v 1. razred Vprašanja. PREDNOSTNE NALOGE ŠOLE. IZOBRAŽEVANJE. KULTURA.
E N D
OSNOVNA ŠOLA MARTINA KRPANA INFORMACIJE ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014
Dnevni red • Prednostne naloge naše šole • Metode dela v 1. razredu • Prehrana in regresiranje • Organizacija življenja in dela na šoli • Projekti • Vpis v 1. razred • Vprašanja
PREDNOSTNE NALOGE ŠOLE IZOBRAŽEVANJE KULTURA MEDOSEBNI ODNOSI
IZOBRAŽEVANJE • Izvajanje programa OŠ • Uporaba IKT pri pouku • Spodbujanje učenja tujih jezikov • Spodbujanje ustvarjalnosti • Navajanje na zdrav način življenja
MEDOSEBNI ODNOSI • Pozitivna šolska klima • Spoštovanje dogovorov • Komuniciranje • Strpnost • Solidarnost UČENCI – UČITELJI – VODSTVO ŠOLE – STARŠI
KULTURA • Državljanska vzgoja • Skrb za slovenski jezik • Pripadnost lokalni, nacionalni, evropski skupnosti • Bonton • Vseživljensko učenje
Delo v 1. razredu PREDMETNIK Predmet Tedensko št. ur Slovenski jezik 6 Matematika 4 Likovna vzgoja 2 Glasbena vzgoja 2 Spoznavanje okolja 3 Športna vzgoja 3 Število predmetov: 6 Število ur: 20 Število učnih tednov: 35 Dnevi dejavnosti Število dni Kulturni dnevi 4 Naravoslovni dnevi 3 Tehniški dnevi 3 Športni dnevi 5 Vseh tednov v šolskem letu je 38.
Potek dela jutranji krog – pozdrav, osnova za nadaljnje delo – oblikovanje socialnih odnosov in osvajanje novih znanj delo po kotičkih - oblikovanje solidarnostne pomoči in učenje, samostojno delo zaključek– navajanje na aktivno sodelovanje pri učenju
CILJI: • Slovenščina: govorimo,poslušamo, beremo, pišemo, pridobivamo glasove • Matematika: orientacija, oblike, številske predstave do 20, seštevanje, odštevanje • Spoznavanje okolja: razumevajo okolje, telo, naravo, opazujejo, poimenujejo, urejajo, eksperimentiramo, praktično delo, • Likovna vzgoja: rišemo, slikamo, barvamo ploskve, kiparimo, razvijamo domišljijski svet • Glasbena vzgoja: poslušamo, pojemo, plešemo, se likovno in gibalno izražamo • Športna vzgoja: FIT metodologija, orientacija, naravne oblike gibanja, plavanje, zadovoljimo potrebo po gibanju, vaje za zlati sonček
Prepletanje vlog učiteljice in vzgojiteljice pri pouku • Skrbi, da je preko igre še vedno poudarek na otroku • Omogoča lažji prehod na kasnejše specifično šolsko delo Delo vzgojiteljice
Oddelki podaljšanega bivanja se pričnejo ob 12.00, oziroma po končanem pouku, in trajajo do 17.00. Obiskujejo jih učenci od 1.- 5. razreda. • V tem času se izmenjujejo naslednje dejavnosti: • priprava na kosilo in kosilo, • sprostitvene dejavnosti, • samostojno učenje, • usmerjeno preživljanje prostega časa. • V času podaljšanega bivanja lahko učenci obiskujejo izbrane interesne dejavnosti.
KOSILO Učence učimo: • pomena zdrave prehrane, • primernega obnašanja pri jedi, • uporabe jedilnega pribora, • uporabljati vljudnostne izraze pri kosilu, • pospravljanja za seboj, • pomena higienskih navad …
SPROSTITVENE DEJAVNOSTI • Namenjene so predvsem psihični razbremenitvi učencev. • V tem času se učenci igrajo različne igre: domišljijske, konstruktivne, družabne … rišejo, barvajo pobarvanke … • Poskrbimo, da so čim bolj športno aktivni. V primeru lepega vremena se igrajo na šolskem igrišču.
SAMOSTOJNO UČENJE • V tem času učenci naredijo domačo nalogo. • Pogosto tudi rešujejo različne dodatne naloge, predvsem grafomotorične, logične ali matematične.
USMERJENO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA • Pojemo, • plešemo, • obiskujemo knjižnico, • beremo, • dramatiziramo, • ustvarjamo različne likovne in tehnične izdelke, • FIT dejavnosti …
Organizacija življenja in dela na šoli • Prehrana • Jutranje varstvo • Urnik • Počitniško varstvo
ŠOLSKA PREHRANA Prehrana in način življenja pomembno vplivata na otrokovo zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju zdrave hrane, zdravih prehranjevalnih navad, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi.
CILJI ŠOLSKE PREHRANE • Zagotoviti prehrano, ki temelji na fizioloških potrebah šolske mladine • Da se šoloobveznim otrokom zagotovi prilagojeno in ustrezno prehranjevanje • Da se učencem zagotovi v času pouka vsaj en obrok (šolska malica) • Pri sestavljanju jedilnikov se upoštevajo starostne skupine, priporočila in smernice zdravega prehranjevanja in prehranske navade otrok
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG • Zdravo prehranjevanje • Redno gibanje • Počitek • Razvedrilo Samo zdrav otrok, zdrav mladostnik se lahko razvije v zdravo odraslo osebo. In samo zdrav človek je lahko v svojem življenju, pri svojem delu zadovoljen in uspešen.
Prehrana • Zajtrk • Malica • Kosilo • Popoldanska malica
Regresirana prehrana • Državni zbor RS je 28. 1. 2013 sprejel nov Zakon o šolski prehrani (ZšolPre-1), ki se je začel uporabljati 1. 2. 2013. • Subvencija za malico: Zakon v 25. in 26. členu določa, da so za proračunski leti 2013 in 2014 do polne subvencije za malico oziroma do v celoti brezplačne malice upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi v otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače v RS. • Subvencija za kosilo: Do subvencije za kosilo so upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18 % neto povprečne plače v RS (prvi razred otroškega dodatka).
Jutranje varstvo • Organiziramo glede na potrebe staršev 6.00 – 8.25 • Namenjeno učencem od 1. do 3. (5.) razreda • Zajtrk
Urnik • Pričetek pouka ob 8.30 • Malica • Zaključek pouka ob 12.05 • Podaljšano bivanje do 17.00 • Šolski koledar • Počitniško varstvo
OŠ Martina Krpana • Zdrava šola • EKO šola • FIT šola • Preventivni projekti • Comenius • Kulturna šola
ZDRAVA ŠOLA ( 1998) Zdrave šole delujejo celostno. Povezani smo v mrežo šol pod koordinacijo Zavoda za zdravstveno varstvo. (http://www.zzv-lj.si/) Cilje uresničujemo: z obveznim učnim načrtom, skritim učnim načrtom, s povezavo med domom in skupnostjo.
AKTIVNOSTI STARŠI IN SKUPNOST: predavanja za starše, razredne prireditve, novoletni sejem, ustvarjalne delavnice, pikniki, sodelovanje pri pouku, obiskovanje ostarelih, sodelovanje na prireditvah izven šole… UČNI NAČRT: dnevi dejavnosti, tabori, vsebine v učnem načrtu, interesne dejavnosti… PROJEKTI: preventivni projekti, šolski eko vrt, fit, skrb za okolje, preventivno zdravstvo, družbeno koristno delo…
V okviru Zdrave šole se trudimo vzgojiti učence v zdrave, uspešne, zadovoljne mladostnike in jim dati popotnico za zdravo življenje.
EKO ŠOLA • PROJEKTI: • Zdravo življenje • Varčevanje z energijo in obnovljeni viri energije v šolah • Modri Jan
NATEČAJI: • Eko bralna značka • Slopak • Zemljo so nam posodili otroci • Eko kviz • Evropski teden zmanjševanja odpadkov
AKCIJE: • Zbiranje tonerjev in izrabljenih kartuš • Zbiranje odpadnih baterij in pločevink • Urejanje šolske okolice • Predstavitev ekoloških dejavnosti šolskem okolišu
PREDSTAVITEV MEDNARODNEGA PROJEKTA FIT SLOVENIJANA OŠ MARTINA KRPANA
ZAKAJ MEDNARODNI PROJEKT FIT SLOVENIJA? • ZDRAVJE NAŠIH UČENCEV • PREDNOSTI REDNE GIBALNE/ ŠPORTNE AKTIVNOSTI • STROKOVNI KADER VZOREC • GŠA DANES NOVE STRATEGIJE MP FIT SLOVENIJA • VEČJA MOTIVIRANOST UČENCEV • SODELOVANJE S STARŠI
“Zmorem-torej sem”Razvijanje pozitivne samopodobe ob premagovanju problemsko zastavljene gibalne naloge.
“Zaupaj mi”Spodbujanje medsebojnega zaupanja in odgovornosti za druge.
FIT PREŽIVETJE Skupinska harmonija
FIT FILOZOFIJA “ Svet gibanja, svet veselja”
COMENIUS • Mednarodni projekt • Irska, Francija, Nemčija, Madžarska in Slovenija