P O M O R S K I Z A K O N I K

1. P O M O R S K I Z A K O N I K uradno prečiščeno besedilo (PZ-UPB2), Ur. l. RS, št. 120/06 PRVI DEL I. poglavje – SPLOŠNE DOLOČBE

2. 1. člen • Ta zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo • in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost • plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, • varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim • pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga • obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, • omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in • zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.

3. 2. člen • Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike • Slovenije, “ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani” (PZ-D, Ur. l. RS, št. 88/10), če ni v tem zakonu drugače določeno.

4. 3. člen • V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen: • 1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju; • 2. plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma • zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena • za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, • pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, • privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za • izkoriščanje morja); • 3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno • za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več; • 4. trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske • namene; • 5. potniška ladja je plovilo s katero se sme prevažati • več kot 12 potnikov;

5. 6. tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu • tovorov; • 7. tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov; • 8. ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za • ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu; • 9. znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, • opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, • morskega dna ali njegovega podzemlja; • 10. jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, • opremljena z jedrsko napravo; • 11. javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni • vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ • izključno v negospodarske namene; • 12. vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod • poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška • oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna • znamenja vojaških ladij;

6. 13. sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki • plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika; • 14. ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja • ali podobnega gradbenega postopka, do vpisa v ladijski • register; • 15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov; • 16. ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za • ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu; • 17. mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega • pristanišča v tuje pristanišče in obratno; • 18. ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec • plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se • šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, • da je lastnik; • 19. SDR (specialdrawingright, posebna pravica črpanja) • je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni • denarni sklad;

7. 20. potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, • ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli • lastnosti in družinskih članov posadke; • 21. jahta je ladja, ki se v negospodarske namene uporablja • za razvedrilo, šport ali rekreacijo; • 22. ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor • 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih • razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo; • 23. olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, • težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se • prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon; • 24. dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin; • 25. akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;

8. 26. ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila; • 27. hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti. • Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, • veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene. • Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo • tudi za čolne, če tako določajo mednarodne konvencije in • predpisi Evropske unije. • Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih • direktiv Evropske unije:

9. – Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o • skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene • za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe • pomorskih uprav, s spremembami; • – Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o • uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje • onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo • na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v • vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija), s • spremembami; • – Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o • pomorski opremi, s spremembami; • – Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 • o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška • plovila dolžine 24 metrov in več, s spremembami;

10. – Direktiva Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o • varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, s spremembami; • – Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji • oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča • držav članic Skupnosti ali iz njih, s spremembami; • – Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o • sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov • z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili, s • spremembami; • – Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta • z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in • postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz • razsutega tovora; • – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/6/ES • z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki • priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo • iz njih, s spremembami;

11. – Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta • z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja • in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive • Sveta 93/75/EGS, s spremembami; • – Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta • z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti • ro-ro potniških ladij, s spremembami in • – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES • z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in • uvedbi kazni za kršitve.

12. II. poglavje – SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE4. člen • Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza • prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih • voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni • prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje • tega morja. • Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice, • jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim • vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem • onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim • pravom. • Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih • morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter • ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.

13. 5. člen • Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40' vzhodno in vzporednik • 45° 35' severno.

14. 6. člen • Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v • notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v • pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni • pomorski promet, tuja ladja, namenjena za šport in razvedrilo • ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki • urejajo pomorsko plovbo. • Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah • zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča • ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski • promet, po najkrajši običajni poti. • Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljevanju: minister), • določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe • po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe • države ali varnost plovbe.

15. 7. člen • Prevoz blaga in potnikov iz enega slovenskega pristanišča v drugega (kabotažo) opravljajo domače osebe prosto, tuje osebe pa pod pogojem vzajemnosti.

16. 8. člen • Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstveno raziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije. • Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja vojaška jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:

17. 1. za tujo vojaško ladjo, tujo vojaško jedrsko ladjo in • tujo vojaško ladjo z jedrskim orožjem – minister, pristojen za obrambo; • 2. za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno • ladjo – minister, pristojen za notranje zadeve; • 3. za tujo ribiško ladjo – minister, pristojen za ribolov. • Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije.

18. Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje • morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v • pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni • pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz 2. točke • drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če • gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo • mednarodne organizacije, katere članica je Republika • Slovenija.

19. 9. člen • V notranje morske vode Republike Slovenije smejo • hkrati pripluti na obisk največ tri vojaške ladje iste državne • pripadnosti. • Obisk tuje vojaške ladje v notranjih morskih vodah Republike • Slovenije ne sme trajati dlje kot deset dni. • Slovensko pristanišče, namenjeno za obisk tuje vojaške • ladje ali sestava vojaških ladij, je pristanišče Koper, ki je namenjeno • za mednarodni javni promet. • Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme • Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v • posameznih primerih, če to zahtevajo posebni interesi Republike • Slovenije, dovoliti obisk tuje vojaške ladje, čeprav niso • izpolnjeni pogoji iz prejšnjih dveh odstavkov. • Med obiskom v notranjih morskih vodah Republike Slovenije • je lahko na tuji vojaški ladji vkrcana samo ladijska • posadka in tiste druge osebe, za katere je izdal soglasje • minister, pristojen za zunanje zadeve.

20. 10. člen • Vlada odpove muditev v slovenskih notranjih morskih vodah tuji vojaški ladji ali sestavu tujih vojaških ladij, če se ladja, njen čoln ali letalo oziroma njena posadka na kopnem • ne ravna po določbah tega zakona in drugih predpisov Republike Slovenije, kot tudi v drugih opravičenih primerih.

21. 11. člen • Tuja ladja, ki se mora zaradi višje sile oziroma stiske na morju umakniti v notranje morske vode Republike Slovenije, mora o tem takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za • pomorstvo ta pa organ za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor državne meje.

22. 12. člen • Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih • morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije • znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko • dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti • samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda • minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve, • če za to obstoji interes Republike Slovenije. • Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim • državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile • na ta način. • Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter • varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz • prvega odstavka tega člena.

23. 13. člen • Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, • ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja • do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu • oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo. • Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod • ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv. • Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot • del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške • zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema. • Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike • Slovenije na morju. • Pomorsko karto Republike Slovenije izda minister v • skladu z mednarodnimi standardi za pomorsko hidrografijo.(PZ-D)

24. 14. člen • Pod pogoji, ki so predpisani s tem zakonom in predpisi, • izdanimi na njegovi podlagi, imajo ladje vseh držav pravico • do neškodljivega prehoda skozi teritorialno morje Republike • Slovenije. • Neškodljiv prehod ladje pomeni plovbo skozi teritorialno • morje Republike Slovenije brez vplovitve v notranje morske • vode ali plovbo zaradi vplovitve v notranje morske vode • oziroma zaradi izplovitve iz teh voda na odprto morje, če ne • posega v red, mir ali varnost Republike Slovenije. • Neškodljiv prehod iz drugega odstavka tega člena mora • tuja ladja opraviti brez prekinitev in odlašanja. • Tuja ladja, ki izkoristi pravico do neškodljivega prehoda, • se sme ustaviti in zasidrati samo zaradi dogodkov, ki jih • zahteva redna plovba oziroma višja sila in stiska na morju ali • zaradi pomoči ljudem, ladjam ali letalom, ki so v nevarnosti • ali stiski.

25. 15. člen • Za neškodljiv prehod po prejšnjem členu se ne šteje • prehod tuje ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije, • kadar ta ladja opravlja kakšno izmed naslednjih dejavnosti: • 1. grožnjo s silo ali uporabo sile zoper suverenost, teritorialno • celovitost in z Ustavo Republike Slovenije določeno • pravno ureditev ali kakršnokoli drugo ravnanje, s katerim se • kršijo načela mednarodnega prava; • 2. kakršnokoli vajo ali urjenje z orožjem katerekoli vrste; • 3. kakršnokoli zbiranje obvestil ali podatkov, ki utegne • škodovati obrambi ali varnosti Republike Slovenije; • 4. kakršnokoli propagandno dejavnost, ki škoduje • obrambi ali varnosti Republike Slovenije; • 5. vzletanje z ladje, pristajanje ali sprejemanje kakršnegakoli • letala na ladjo;

26. 6. lansiranje z ladje in spuščanje ali sprejemanje na • ladjo kakršnekoli vojaške naprave; • 7. vkrcanje ali izkrcanje tovora, denarja ali ljudi v nasprotju • s carinskimi, davčnimi, zdravstvenimi ali drugimi predpisi • Republike Slovenije ali predpisi o vstopu in muditvi tujcev • v Republiki Sloveniji; • 8. kakršnokoli dejavnost, ki onesnažuje morje ali okolje; • 9. kakršenkoli ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov • v morju; • 10. kakršnokoli raziskovanje, proučevanje ali merjenje; • 11. kakršnokoli dejavnost zaradi neupravičenega in nedovoljenega • vključevanja v katerikoli komunikacijski sistem • ali kakšen drug sistem ali naprave Republike Slovenije; • 12. kakršnokoli drugo dejavnost, ki ni v neposredni zvezi • s prehodom.

27. 16. člen • Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije, • mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih • morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije. • Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih • vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji, • ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak • posamezen primer vlada. • Ladja, ki ne zaprosi za dovoljenje za razpremo ali ne • spoštuje pogojev, ki jih določi vlada, mora na zahtevo in • pod pogoji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo izpluti • iz notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike • Slovenije. Če tega ne stori, jo lahko vlada proda na javni • dražbi ali na drug najprimernejši način, kupnino pa po odbitju • stroškov prodaje ladje položi za račun ladjarja pri pristojnem • sodišču.

28. 17. člen • Tuji ribiški ladji je med prehodom skozi teritorialno morje • Republike Slovenije prepovedan vsak ribolov ali ulov rib in • drugih morskih organizmov v morju in na morskem dnu. • Tuja ribiška ladja iz prejšnjega odstavka mora imeti vidne • oznake ribiške ladje in mora pluti skozi teritorialno morje • Republike Slovenije po najkrajši poti s hitrostjo, ki ni manjša • od ekonomske, brez zaustavljanja ali sidranja, razen če je to • nujno zaradi višje sile oziroma stiske na morju. • Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na • ribiško ladjo, ki ima dovoljenje za ribolov v teritorialnem • morju Republike Slovenije, dokler je v območju, v katerem • je ribolov dovoljen. • Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za tuje ribiške • čolne.

29. 18. člen • Tuje vojaške ladje, tuji tankerji, tuje jedrske ladje in • druge tuje ladje, ki prevažajo jedrske ali druge nevarne ali • škodljive snovi, morajo pri neškodljivem prehodu skozi teritorialno • morje Republike Slovenije uporabljati plovno pot, • določeno s posebnim predpisom za te vrste ladij ali sisteme • ločene plovbe na območju, kjer so ti sistemi določeni in • predpisani ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, ki se • nanašajo na varnost plovbe, preprečevanje trčenja na morju • in varstvo morskega okolja pred onesnaženjem. • Država tuje vojaške ladje mora o namenu neškodljivega • prehoda svoje vojaške ladje skozi teritorialno morje • Republike Slovenije obvestiti po diplomatski poti ministrstvo, • pristojno za zunanje zadeve najmanj 24 ur pred vplovitvijo v • teritorialno morje Republike Slovenije.

30. 19. člen • Tuja podmornica in druga tuja podvodna plovila morajo med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije • pluti na morski površini in imeti izobešeno zastavo svoje države.

31. 20. člen • Minister, pristojen za obrambo, lahko s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministrom določi kot nujen varnostni ukrep cono v teritorialnem morju Republike Slovenije, skozi katero je prehod tujih ladij začasno ustavljen ali omejen. • Akt o mejah cone iz prvega odstavka tega člena s potrebnimi podatki se objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ pristojen za Sredozemlje.

32. 21. člen • Če se tuja vojaška ali tuja javna ladja ne ravna po določbah 15. do 20. člena tega zakona o neškodljivem prehodu ter ne upošteva poziva, ki ji je bil dan, naj se ravna po teh predpisih, pooblaščeni organi za nadzor državne meje • od nje zahtevajo, naj nemudoma zapusti teritorialno morje Republike Slovenije.

33. 22. člen • Tuja ladja se preganja, če pristojni organ utemeljeno • sumi, da je ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, kršil • ta zakon ali druge slovenske predpise. • Pregon tuje ladje se sme začeti samo, če se ladja, njen • čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, nahaja v notranjih morskih • vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije in če se ne • ustavi, ko ji je z razdalje, ki omogoča sprejem poziva, dan za • to optični ali zvočni poziv. • Pregon tuje ladje se sme nadaljevati po splošno priznanih • pravilih mednarodnega prava, če ni bil prekinjen, vse • dokler ladja ne vplove v teritorialno morje svoje ali katere druge • države. Preganjati jo smejo samo ladje ali letala organa, • pooblaščenega za nadzor državne meje. Za začetek pregona • ni nujno, da je ladja ali letalo, ki preganja, v teritorialnem • morju Republike Slovenije. • Tuja ladja, zajeta pri pregonu, se izroči pristojnemu • organu v najbližjem pristanišču Republike Slovenije.

34. 23. člen • Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija.

35. Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega • zakonika – PZ-A (Uradni list RS, št. 21/02) vsebuje naslednjo • končno določbo: • 2. člen • Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem • listu Republike Slovenije. • Zakon o dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-B • (Uradni list RS, št. 2/04) vsebuje naslednjo končno določbo: • 3. člen • Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem • listu Republike Slovenije. • Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega • zakonika – PZ-C (Uradni list RS, št. 49/06) vsebuje naslednjo • končno določbo: • 96. člen • Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem • listu Republike Slovenije.