400 likes | 572 Views
SOCIALNO PODJETNIŠTVO. RIC Slovenska Bistrica 25. 10. 2013 Tomaž Repnik. VSEBINA. Kaj je socialno podjetništvo in kaj soc. podjetje? Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) Implementacija ZSocP Registrski postopek socialnega podjetja Strategija razvoja soc. podjetništva (2013-2016).
E N D
SOCIALNO PODJETNIŠTVO RIC Slovenska Bistrica 25. 10. 2013 Tomaž Repnik
VSEBINA • Kaj je socialno podjetništvo in kaj soc. podjetje? • Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) • Implementacija ZSocP • Registrski postopek socialnega podjetja • Strategija razvoja soc. podjetništva (2013-2016)
ZSocP opredeljuje socialno podjetništvo kot “trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti”. • Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, katerega cilji so: • krepiti družbeno solidarnost in kohezijo, • spodbujati sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, • zagotavljati dodatno ponudbo storitev, ki so v javnem interesu, • krepiti inovativno reševanje družbenih (socialnih, gospodarskih, okoljskih) problemov, • zagotavljati nova delovna mesta in socialno integracijo ranljivih skupin.
Našteti cilji determinirajo socialno podjetništvo kot družbeno odgovorno obliko podjetništva. V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe (društva, zavodi, ustanove, gospodarske družbe, zadruge ali druge pravne osebe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička ter dobička ne delijo oz. ga delijo v skladu z zakonom), ki so ustanovljene in poslujejo po NAČELIH SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA:
1) NAČELO AVTONOMNE POBUDE - nepridobitna pravna oseba je ustanovljena na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev; 2) NAČELO NEPRIDOBITNEGA NAMENA USTANOVITVE - namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička; 3) NAČELO OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V JAVNEM INTERESU - nepridobitna pravna oseba je ustanovljena pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes; 4) NAČELO PROSTOVOLJNOSTI DELOVANJA - člani v nepridobitni pravni osebi delujejo prostovoljno; 5) NAČELO NEODVISNOSTI - nepridobitna pravna oseba je pri upravljanju samostojna; 6) NAČELO TRŽNE NARAVNANOSTI - nepridobitna pravna oseba s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno posluje po tržnih zakonitostih;
7) NAČELO VKLJUČEVANJA PROSTOVOLJSKEGA DELA - nepridobitna pravna oseba praviloma vključuje prostovoljsko delo; 8) NAČELO ENAKOPRAVNOSTI ČLANSTVA - posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu »en član – en glas«, neodvisno od deleža vloženega kapitala; 9) NAČELO SODELOVANJA DELEŽNIKOV PRI UPRAVLJANJU - nepridobitna pravna oseba v odločanje vključuje tudi deležnike; 10) NAČELO NEPROFITNOSTI DELOVANJA - premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki nepridobitna pravna oseba uporablja za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno z ZSocP omejena; 11) NAČELO PREGLEDNOSTI POSLOVANJA - nepridobitna pravna oseba zagotavlja preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem; 12) NAČELO JAVNOKORISTNEGA DELOVANJA - nepridobitna pravna oseba trajno deluje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.
Glede na načela, socialno podjetništvo odlikuje predvsem: • demokratično vodenje podjetij, odločanje ni odvisno od deleža vloženega kapitala, enakopravnost članstva (1 deležnik - 1 glas), • visoko stopnjo avtonomije (prostovoljna odločitev za ustanovitev), • delovanje v korist svojih članov, uporabnikov, skupnosti ter ranljivih skupin oseb, • aktivno vključevanje vseh deležnikov, • tržna naravnanost in • vlaganje dobička in presežkov prihodkov v dejavnost ali v lokalno okolje. • Načela lahko razumemo tudi kot “odličnost socialnega podjetništva”, • ki vpliva na oblikovanje novih vrednot podjetništva ter vrednot družbe • kot celote.
Upoštevajoč vse našteto, je socialno podjetništvo: • dinamična oblika podjetništva, pa vendar osnovni cilj poslovanja ni ustvarjanja dobička, temveč reševanje družbenih problemov s spodbujanjem razvoja družbenih inovacij; • rešuje določene družbene probleme in s svojim delovanjem dosega pozitiven družbeni učinek; • je družbeno odgovorno poslovanje, v ospredju postavlja skrb za ljudi in za okolje v katerem deluje ter ustvarja zaposlitvene možnosti za ranljive skupine oseb, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev; • je podjetništvo, ki se s svojimi produkti/storitvami odziva na potrebe lokalne ali širše skupnosti, ob doslednem upoštevanju etike poslovanja; • vstopa na tržne segmente, na katere tradicionalni zasebni pa tudi javni sektor ne želita oziroma ne moreta vstopati
Socialni podjetnik je torej: • oseba, ki ima rada izzive, ima vizijo o drugačnem pristopu k poslovanju – takšnem, ki vključuje vrednote in ne zgolj želje po dobičku, • oseba, ki ima sposobnost iskanja poslovnih priložnosti na področjih, kjer drugi teh priložnosti ne vidijo, • v reševanju družbenih, okoljskih ter drugih problemov vidi svojo poslovno priložnost, • razvija nove oblike zaposlovanja za ranljive skupine na trgu dela, • spodbuja sodelovanje med ljudmi.
Od socialnega podjetnika se pričakuje: • da pozna svoje poslanstvo - torej najširši namen ustanovitve in delovanja socialnega podjetja, • ima poslovno idejo s povsem podjetniško logiko, ki temelji na samovzdržnosti socialnega podjetja (so.p.), • da ima poslovno idejo, kot poslovno priložnost, preverjeno s poslovnim načrtom, • ima vizijo razvoja socialnega podjetja, • pozna trenutno stanje v podjetju (vire, strukturo podjetja, organizacijo, ekipo, partnerje, kapacitete, prihodke, stroške), • pozna svoje poslovno okolje, svojo branžo v kateri deluje • (družbene, ekonomske in druge trende v okolju, v katerem deluje), • pozna svoj trg/tržni segment (ciljne skupine kupcev/uporabnikov, ponudbo in povpraševanje, cenovno elastičnost, ipd.).
Pravni okvir za delovanje socialnih podjetij postavlja Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011). • 2011 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki se je pričel uporabljati s 1.1.2012 (Uradni list RS, št. 20/11); • (pristojno ministrstvo po ZSocP je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)); • skladno s 7. in 48. členom ZSocP je Vlada RS septembra 2011 ustanovila ter imenovala člane Sveta za socialno podjetništvo (Svet); • (pristojnosti Sveta: oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, priprava strategije razvoja); • Svet je pripravil in potrdil Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016 (Strategija), dne 27. 6. 2013, Vlada RS pa je Strategijo sprejela dne 25. 7. 2013;
MDDSZ je pripravilo Uredbo o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Ur.l. RS, št. 54/12). Gre za dejavnosti: • –socialnega varstva, • – družinskega varstva, • – varstva invalidov, • – znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje, • – zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela, • – varstva in promocije zdravja, • – zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, • – posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu, • – ekološke proizvodnje hrane, • – ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali, • – spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
– turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem), – trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, – kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine, – amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija, – reševanja in zaščite, – spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti, – podpornih storitev za socialna podjetja.
Socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki se na uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa: a) invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; b) brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo; c) brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več d) brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);
e) brezposelnih oseb: – nad 55 let starosti, – pripadnikov romske skupnosti, – mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja, – ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci
MDDSZ je pripravilo Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij (Ur.l. RS, št. 35/2013 z dne 26.4.2013), ki predvsem ureja: • - način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja, določenih v zakonu; • - Priloga pravilnika je tudi Sklep ustanoviteljev nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje.
Slovenski inštitut za revizijo je pripravil posebne računovodske standarde za socialna podjetja – SRS 40 – računovodske rešitve v socialnih podjetjih (Ur.l. RS, št.2/12); • MDDSZ je vzpostavilo evidenco socialnih podjetij, ki je objavljena na spletni strani: • http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/ • (na dan 14. 10. 2013 je v evidenci 22 socialnih podjetij)
Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v SLO zagotavlja Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016 • Določbe ZSocP (29. člen) o pripravi in vsebini strategije: • - Svet za socialno podjetništvo, ki ga imenuje Vlada, pripravi strategijo; • - Vlada na predlog Sveta za socialno podjetništvo sprejme strategijo za obdobje štirih let(sprejeta 25. julija 2013); • - program ukrepovza plansko obdobje je izvedbeni dokument strategije in ga pripravi MDDSZ v sodelovanju z ministrstvi.
Zakon nalaga Svetu za socialno podjetništvo (Svet), da pripravi Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016 (Strategija). Po določbah tega člena mora Strategija vsebovati: - analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, - temelje politike razvoja, - strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, -vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev. Predstavniki ministrstev, pristojnih za področja dejavnosti socialnega podjetništva, predstavnik socialnih partnerjev, predstavnika nevladnih organizacij, ki do leta 2013 v Svetu zastopata socialna podjetja ter predstavnik strokovnih inštitucij na podlagi določb prvega odstavka 7. člena Zakona pripravijo Strategijo in jo posredujejo Vladi Republike Slovenije v obravnavo in sprejem.
Strategija temelji na treh strateških ciljih: • 1) povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in védenja o načelih socialnega podjetništva, • 2) nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo ter • 3) spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela.
Našteti strateški razvojni cilji socialnega podjetništva v obdobju 2013 – 2016 predstavljajo izhodišča in podlage za pripravo Programa ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva za posamezno koledarsko leto ali plansko obdobje. MDDSZ pripravi Program ukrepov za izvajanje strategije za leti 2013 in 2014 (Program), ki predstavlja izvedbeni dokument Strategije.
Na podlagi določb tretjega odstavka 29. člena ZSocP MDDSZ v sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področje dejavnosti socialnega podjetništva, program pripravi, Svet k programu poda mnenje, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije. V programu se določijo ukrepi, s katerimi bodo doseženi strateški razvojni cilji Strategije. Za vsak ukrep programa oziroma posamezno aktivnost ukrepa se določijo izvajalci ali podizvajalci ter tudi viri in obseg sredstev za financiranje ukrepov (tretji odstavek 29. člena), ki ga bodo posamezni izvajalci ukrepov programa v okviru sredstev proračuna Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropskih virov (33. člen in prvi odstavek 39. člena) namenili za realizacijo strateških ciljev Strategije.
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) • Z vpisom dostavka »socialno podjetje/so.p.« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, le-ta pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje. • Socialno podjetje lahko ustanovijo le nepridobitne pravne osebe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička. • Socialno podjetje ni posebna statusno-pravna oblika (kot društvo, zveza društev, zavodi, ustanova, d.o.o.), ampak lahko vsaka od teh pravnih oseb postane socialno podjetje • Postopek registracije socialnega podjetja poteka: • - ob upoštevanju določb zakonodaje, ki ureja organiziranost • posamezne vrste nepridobitne pravne osebe • - ter v skladu z določbami ZSocP.
vlogo za registracijo socialnega podjetja se odda na pristojni registrski organ, vlogo se odda na pristojni registrski organ tudi v postopku spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje – t.j. v postopku do-registracije; • v postopku do-registracije mora registrski organ preveriti tudi podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev; • registrski organ mora v postopku registracije/do-registracije ugotavljati tudi skladnost akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta z določbami 12. člena ZSocP, ki določa vsebino akta socialnega podjetja; • v postopku registracije morajo ustanovitelji in registrski organi upoštevati določbe 9. člena ZSocP, ki določajo omejitve glede ustanovitve socialnega podjetja.
Omejitve po 9. členu ZSocP: • pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja, na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce; • nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka; • statusa socialnega podjetja tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti; • nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, tudi če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov vodi MDDSZ ); • če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta (do-registracija), s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.
Registrski organ: • z aktom odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma sprememb v register, • odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje“; • posreduje en izvod akta MDDSZ za vzpostavitev evidence socialnih podjetij. • Socialna podjetja se vodijo tudi v Poslovnem registru RS, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Odločitev za tip socialnega podjetja (8. člen) • socialno podjetje tipa Aje ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovalo najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja • in • socialno podjetje tipa Bje ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin oseb na trgu dela tako, da bo določeno dejavnost socialno podjetje opravljalo s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev • (trajno zaposlovanje je zaposlovanje delavcev za nedoločen ali določen čas, najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom)
Akt socialnega podjetja Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora poleg vsebin, ki jih določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, vsebovati še naslednje vsebine po ZSocP: • opredelitev nepridobitnega namena; • način uresničevanja načel, ki opredeljujejo javno koristni značaj; • dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ranljivih oseb bo so.p. zaposlovalo ter razmejitev dejavnosti socialnega podjetništva od drugih dejavnosti oziroma nalog socialnega podjetja; • način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov; • opredelitev načina upravljanja po načelu enakopravnosti; • določitev oseb, odgovornih za poslovodenje ter pogoje za njihovo imenovanje ter odgovornosti;
določitev nadzornega organa, ki nadzira poslovanje (21. in 22. člen) • NO mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu so.p., vključno z oceno izpolnjevanja ciljev so.p., zakonitosti razporejanja dobička in porabe dodeljenih javnih sredstev, • NO mora o razlogih zaradi katerih se so.p. lahko prepove poslovati kot so.p. nemudoma obvestiti MDDSZ; • določitev tipa so.p. (A ali B); • način udeležbe deležnikov pri upravljanju so.p. ter vključevanje prostovoljcev; • pravila vodenja poslovnih knjig in računovodskih izkazov (so.p. ne uporablja posebne oblike izkazovanja poslovnega izida, temveč uporabi obliko izkaza, kot to določa slovenski računovodski standard, ki velja za pravnoorganizacijsko obliko, med katere sodi socialno podjetje ter upošteva še računovodske standarde za so.p.), lahko pa pravila vodenja poslovnih knjig in računovodskih izkazov so.p. podrobneje opredeli tudi v posebnem aktu/notranji akt (kar v aktu o ustanovitvi tudi navede); • določitev pogojev statusnega preoblikovanja in razpolaganja s premoženjem v primeru prenehanja socialnega podjetja (27. člen in 28. člen).
Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik)
pravnomočno odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje izda MDDSZ ter posreduje pristojnemu registrskemu organu, ki: • iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje«; • z dnem pravnomočnosti odločbe MDDSZ za nepridobitno pravno osebo prenehajo vse oblike spodbud; • morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva, pridobljena na podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora nepridobitna pravna oseba vrniti.
Viri: • Socialno podjetništvo kot priložnost za razvoj kmetijstva in podeželja (dostopno na http://www.zarazvojpodezelja.si/docs/kgzs-brosure-02-socialnopodjetnistvo-wwww.swf) • Spletna stran MDDSZ (http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo) • “Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016” (gradivo MDDSZ) • “Izvajanje zakona o socialnem podjetništvu” (gradivo MDDSZ, avtor Milena Tomšič) • Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) (Ur.l. RS št. 20/11) • Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Ur.l. RS št. 54/2012)