Slovenke v fiziki, 2005

1. Slovenke v fiziki, 2005 Radioaktivnost v službi človeka Helena Janžekovič, Nadja Železnik • Začelo se je leta 1895, ko je W. C. Roentgen odkril rentgenske žarke, nadaljevalo leto kasneje, ko je H. Becquerel odkril radioaktivnost. • Danes po podatkih IAEA (International Atomic Energy Agency, www.iaea.org) deluje v svetu preko 440 jedrskih elektrarn. IAEA in njen generalni direktor dr. M. Baradei sta prejemnika Nobelove nagrade za mir v letu 2005. • Milena Černilogar Radež • V okviru dela, ki ga opravljam na Upravi RS za jedrsko varnost, kjer sem zaposlena devet let, se ukvarjam z nadzorom jedrskih in sevalnih objektov s poudarkom na nadzoru izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj v industriji, izobraževanju in raziskovalnih dejavnostih. Na področju radioaktivnosti ter obremenitev okolja in prebivalstva z dozami zaradi sevanja, sem se izpopolnjevala na BfS v Nemčiji, na področju jedrske varnosti pa v izobraževalnem centru NRC v ZDA. V okviru podiplomskega študija raziskujem detekcijo nizkih fluenc termičnih nevtronov s trdnimi detektorji jedrskih sledi. • Zavedam se, da zgolj poznavanje predpisov ni dovolj, če ne poznamo njihovega smisla in pomena. • Kot urednica glasila “Sevalnenovice”, ki ga je v lanskem letu pričela izdajati Uprava RS za jedrsko varnost, poskušam preko opisa dogodkov uporabnike virov sevanj informirati o tej problematiki. • M. Černilogar Radež pri delu - nadzor virov sevanj na terenu. • milena.cernilogar-radez@gov.si Mag. Denis Glavič Cindro - Zaposlena sem na Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij na Institutu “Jožef Stefan”, kjer vodim sistem zagotovitve kakovosti po standardu ISO/IEC 17025 za dejavnosti, ki so povezane z radiološkimi meritvami: določanje vsebnosti radionuklidov z visokoločljivostno spektrometrijo gama, merjenje osebnih in okoljskih doz ter kalibracije merilnikov doze in hitrosti doze. Tehnično usposobljenost za te dejavnosti dokazujemo s podeljenimi akreditacijskimi listinami s strani Slovenske akreditacije že od leta 2003. - Zagotavljanje kvalitete pri meritvah fizikalnih količin kot je na primer aktivnost radioizotopov v vodi, zraku, padavinah, zemlji in hrani v življenjski okolici in v okolici jedrskih objektov je temelj zaupanja v kvaliteto rezultatov in s tem v varno delovanje teh objektov. Mag. D. Glavič Cindro med sodelavci ekološkega laboratorija ELME v zaprtem območju v okolici Černobilske elektrarne, kjer se je udeležila primerjalnih meritev mobilnih radioloških laboratorijev. denis.cindro@ijs.si • dr. Helena Janžekovič • - Človeški organizem nima ustreznih čutil za zaznavanje nevarnosti ionizirajočega sevanja, zato mora delo z radioaktivnimi in jedrskimi materiali potekati ob spoštovanju visokih varnostnih standardov. Kot del inšpektorske ekipe Uprave RS za jedrsko varnost se ukvarjam z nadzorom teh dejavnosti v Sloveniji. • Ker varnostni standardi v Sloveniji temeljijo na standardih, ki jih je sprejela mednarodna skupnost, je nujen stalen stik s strokovnimi organizacijami iz tujine, zato sodelujem tudi v ekspertnih komisijah Evropske unije in OECD/NEA. • - Kot asistentka za fiziko sodelujem s Fakulteto za matematiko in fiziko, na Univerzi v Ljubljani. • Dr. H. Janžekovič kot predavateljica na mednarodni konferenci Nuclear Energy for New Europe (2005). • helena.janzekovic@gov.si dr. Romana Jordan Cizelj “Varnost je vrednota, ki jo ljudje potrebujemo za svoje vsakodnevno ustvarjanje in delovanje. V naša življenja vstopa na različne načine: varnost, ki pomeni mir in zaščito pred terorističnimi napadi; varnost pred izgubo delovnega mesta; varnost pri zagotavljanju goriva za vsakodnevni prevoz; varnost pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, in še mnogo je različnih primerov.” - Do leta 2004 sem se zavzeto ukvarjala z verjetnostnimi varnostnimi ocenami za jedrske objekte na Odseku za reaktorsko tehniko, na Institutu “Jožef Stefan”. - V letu 2004 sem dobila nov profesionalni izziv. Kot poslanka v Evropskem parlamentu potrebujem vsa pridobljena znanja in izkušnje raziskovalke, ki jih nadgrajujem s širšim pogledom na družbena dogajanja, številnimi stiki in sodelovanjem z ljudmi, ter delom za skupno prihodnost. - Kot predsednica Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije si prizadevam za uveljavitev jedrske stroke v Sloveniji. info@rjordancizelj.si • dr. Nina Jug • V letih 1994-2002 sem kot mlada raziskovalka na Institutu “Jožef Stefan” s tunelsko mikroskopijo in drugimi metodami raziskovala lastnosti plastnih kristalov. Narava in struktura vsega, kar nas obdaja, ostajata večna uganka in izziv za raziskovalce. S tunelskim mikroskopom lahko strukturo snovi “vidimo”, saj doseže tunelski mikroskop tako dobro ločljivost, da razločimo posamezne atome na površini prevodne snovi. • - Od leta 2002 sem zaposlena na Upravi za varstvo pred sevanji. Moje delo je povezano s pripravo in izvajanjem zakonodaje s področja varstva pred sevanji in z vodenjem upravnih postopkov na tem področju. • Dr. N. Jug (spodaj desno) ob drugi obletnici ustanovitve Uprave RS za varstvo pred sevanji. • nina.jug@gov.si • dr. Andreja Peršič • “Svoje delo sprejemam kot izziv, kjer s pridom uporabljam znanje, ki sem si ga kot mlada raziskovalka pridobila na Institutu Jožef Stefan, Odseku za reaktorsko fiziko in številnih strokovnih izpopolnjevanjih. Verjamem, da je moje delo tudi družbeno koristno ter vedno bolj aktualno.” • Jedrski objekti so zaradi svojih visokih varnostnih zahtev pod stalnim nadzorom tako nacionalnih institucij kot tudi mednarodnih organizacij. Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV), je krovna državna organizacija, ki zagotavlja jedrsko varnost v Sloveniji. Kot vodja Oddelka za dovoljenja in modifikacije na URSJV sem zadolžena za izdajanje dovoljenj pri varnostno pomembnih spremembah v jedrskih objektih (Nuklearna elektrarna Krško, raziskovalni reaktor TRIGA na “Institutu Jožef Stefan”). Sodelujem tudi pri pripravi nove slovenske zakonodaje s področja jedrske varnosti. Urejam in sodelujem pri pripravi nacionalnih poročil o jedrski varnosti in o radioaktivnih odpadkih. S strani Vlade RS sem bila že nekajkrat imenovana v slovensko delegacijo na IAEA za področja jedrske varnosti, radioaktivnih odpadkov in jedrskih materialov. • andreja.persic@gov.si • mag. Nadja Železnik • - Radioaktivni odpadki, ki nastajajo ob delovanju jedrskih elektrarn ter pri uporabi radioaktivnih izotopov v medicini, industriji in raziskovanju, so eden izmed največjih izzivov v jedrski stroki, zlasti zaradi prevladujočega negativnega odnosa ljudi do te problematike. Zato se že vrsto let ukvarjam z različnimi vidiki varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, v zadnjem času pa predvsem s preučevanjem tega, kako ljudje razumejo radioaktivnost in z njo povezane objekte. Zaposlena sem v Agenciji za radioaktivne odpadke, kjer vodim Sektor za načrtovanje in razvoj. Pri svojem delu sem vpeta v številne domače in mednarodne projekte s področja varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter zagotavljanja sodelovanja in soodločanja ljudi v okoljskih projektih. • Vodim sekcijo ALFA pri Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki združuje ženske, zaposlene na jedrskem področju. • Mag. N. Železnik (prva z desne) vodi ogled rekonstrukcije Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani (2004). • nadja.zeleznik@gov.si Iz osnovnih načel jedrske in sevalne varnosti Načelo miroljubne uporabe Jedrske snovi ter jedrske tehnologije je treba izvajati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim jedrskim gorivom.” Načelo upravičenosti Uporabo nove vrste ali načina dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost ljudi ionizirajočim sevanjem in vsakega intervencijskega ukrepanja je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske, družbene ali druge učinke v primerjavi s škodo za zdravje, ki jo lahko taka dejavnost zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem povzroči.”