Pripravili: Mojca Florjanič Darija Barlič

1. Seminarska nalogapri predmetu: KOMPARATIVNI FISKLANI SISTEMIANALIZA SODBE SODIŠČA V ZADEVI C-184/04 Pripravili: Mojca Florjanič Darija Barlič Maribor, januar 2007

2. STRANKI V POSTOPKU • TOŽEČA STRANKA: UUDENKAUPUNGIN KAUPUNKI - MESTO UUSIKAUPUNKI (pravna oseba) • TOŽENA STRANKA: HELSINGINHALLINTO - OIKEUS - UPRAVNO SODIŠČE HELSINKI (organ sodstva)

3. PREDMET SPORA • Tožeča stranka je vložila proti odločbi Upravnega sodišča v Helsinkih pritožbo, s katero je le-to zavrnilo tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka proti odločbama tožene stranke v zvezi z zahtevama za popravek odbitkov in vračila DDV, ki ju je predložila tožeča stranka.

4. SPOR O GLAVNI STVARI • Tožeča stranka je prenovila nepremičnino, katere lastnik je bilo in dalo te prostore v najem državi Finski in sicer en del od 1. 6. 1995 in drugi del od 1. 9. 1995. • Tožeča stranka pa je dala v najem tudi industrijsko halo, ki jo je samo zgradilo, podjetju, ki je bilo davčni zavezanec za DDV od 31. 8. 1995. • Vstopni DDV v teh projektih je znašal 2.206.224 FIM. • Tožeča stranka je 4. 4. 1996 na pristojni davčni urad vložila zahtevo v zvezi z davčno zavezanostjo za DDV za dajanje v najem obeh nepremičnin. • Davčna uprava je tej zahtevi odobrila z začetkom veljavnosti od datuma vložitve zahteve, ker ni bila predložena v roku šestih mesecev od začetka obratovanja nepremičnine kakor zahtevajo nacionalni predpisi države Finske.

5. SPOR O GLAVNI STVARI • Tožeča stranka je na podlagi 20. člena 6. Direktive od davčne uprave zahtevala popravek odbitkov davka in vračilo dela DDV, plačanega v okviru gradbenih in obnovitvenih del v letih od 1996 do 1999. • Zahtevana vsota se je zvišala za 1.651.653 FIM. • Davčna uprava je z dvema odločbama z dne 3. 5. 2000 zavrnilo tej zahtevi in obrazložilo, da bi bil odbitek DDV mogoč samo, če bi se izbira za obdavčitev s tem davkom uveljavljala v roku šestih mesecev od začetka obratovanja nepremičnin. • Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila tožbo za razveljavitev teh odločb, ki pa je bila zavrnjena. • Tožeča stranka je posledično vložila pritožbo proti tej sodbi pri Vrhovnem upravnem sodišču. • Po mnenju tega sodišča ni sporno, da je tožeča stranka pri nakupih, opravljenih zaradi obnove in novogradnje, delovalo kot DZ in da so bili ti nakupi opravljeni za namene gospodarske dejavnosti tožeče stranke.

6. PRAVNI OKVIR SKUPNOSTI • 13 (B) (b) člen Šeste direktive Transakcije najema nepremičnin so v državah članicah oproščene plačila DDV. • 13 (C) člen Šeste direktive Države članice lahko dovolijo davkoplačevalcem pravico do izbire za obdavčitev dajanja v najem nepremičnin, vendar lahko v skladu z 2. odstavkom istega člena omejijo obseg te pravice do izbire in podrobno določijo pogoje za njeno uporabo. • 17 člen Šeste direktive : Nastanek in obseg pravice do odbitka (1) Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.

7. PRAVNI OKVIR SKUPNOSTI (2) Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati (DDV). (6) Najkasneje pred potekom štirih let od datuma začetka veljavnosti te direktive Svet na predlog Komisije soglasno odloči, kateri izdatki niso upravičeni do odbitka DDV. Do začetka veljavnosti zgornjih pravil lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah ob začetku veljavnosti direktive. • 18. člen Šeste direktive Pravi in drugi odstavek opredeljujeta določene zahteve glede pogojev uveljavljanja pravice do odbitka DDV. Tretji odstavek v zvezi s tem določa, da države članice določijo pogoje in postopke, po katerih se lahko DZ dovoli odbitek, ki ga ni opravil v skladu z 1. in 2. odstavkom.

8. PRAVNI OKVIR SKUPNOSTI • 20. člen Šeste direktive: Popravki odbitkov (1) Začetni odbitek se popravi po postopkih, ki jih določijo države članice, zlasti… (2) Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let. Letni popravek znaša samo 1/5 davka, obračunanega od tega blaga. Popravek se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano. Pri nepremičninah se obdobje popravkov podaljša največ do deset let. (4) Za namene uporabe določb 2. In 3. Odstavka tega člena lahko države članice: - opredelijo pojem investicijskega blaga - navedejo znesek davka, ki se upošteva za popravek - sprejmejo vse ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti - dovolijo administrativne poenostavitve

9. NACIONALNA ZAKONODAJA FINSKE • 27. člen Zakona o DDV (AVL) Prvi odstavek tega člena določa, da je dajanje nepremičnine v najem oproščeno DDV. • 30. člen AVL Prvi odstavek tega člen dovoli DZ pravico do izbire za obdavčitev dajanja v najem nepremičnin pod pogojem, da nepremičnino uporablja država ali da se stalno uporablja za dejavnosti, za katere je mogoče uveljavljati pravico do odbitka - obdavčljive dejavnosti. • 33. člen AVL Opravljanje del v okviru novogradnje ali obnovitvenih del na nepremičnini se obravnava kot dobava za zasebno uporabo, čeprav gospodarski subjekt nepremičnino prodaja ali drugače uporablja tako, da ni upravičen do odbitka, kjer je bilo opravljanje storitve ali je bil nakup nepremičnine odbiten ali kjer je bila storitev samem po sebi opravljena v okviru dejavnosti, za katero je mogoče uveljavljati pravice do odbitka.

10. NACIONALNA ZAKONODAJA FINSKE • 106. člen AVL V okviru opravljanja storitev gradnje, lahko lastnik nepremičnine, ki je zahteval, da postane DDV zavezanec na podlagi 30. Člena istega zakona načeloma opravi odbitek za storitve ali izdelke, ki jih je kupil za namene obdavčljivega dajanja v najem navedene nepremičnine. Odbitek DDV za nepremičninske naložbe, opravljene pred uveljavljanjem izbire za obdavčitev pa je mogoč samo, če se je ta izbira uveljavljala v roku šestih mesecev od začetka obratovanja zadevne nepremičnine. AVL ne dovoli, da bi se v korist davčnega zavezanca ponovno pregledalo ali popravilo odbitke v zvezi z obnovo, novogradnjo ali nakupom nepremičnine v primeru, ko je bila zahteva za obdavčitev predložena po izteku šestmesečnega roka, medtem ko je nepremičnina prvotno začela obratovati v okviru dejavnosti, oproščene DDV, preden se je začela uporabljati za obdavčljivo dejavnost.

11. VPRAŠANJA ZA PREDHODNO ODLOČANJE 1. Ali je treba 20.člen 6. Direktive razlagati tako, da so popravki odbitkov v skladu s tem členom obvezni za državo članico glede investicijskega blaga, razen če člen 20 (5) določa drugače? 2. Ali je treba 20. Člen 6. Direktive razlagati tako, da se popravki odbitkov v skadu s tem členom uporabijo tudi takrat, kadar se investicijsko blago, v tem primeru nepremičnina, sprva uporabljalo za neobdavčeno dejavnost, ki je v celoti neodbitna, in je bilo blago šele pozneje, med obdobjem poopravka, uporabljeno za dejavnost, ki je predmet DDV? 3. Ali je treba 2. odstavek 13. C. člena 6. Direktive razlagati tako, da lahko država članica omeji pravico do odbitka za pridobitve v zvezi z nepremičninskimi naložbami tako, kot je določeno v finskem zakonu o DDV (AVL)? 4. Ali je treba drugi pododstavek 17 (6) člena 6. Direktive razlagati tako, da lahko država članica omeji pravico do odbitka za pridobitve v zvezi z nepremičninskimi naložbami tako, kot je določeno v finskem zakonu o DDV AVL), kjer v primerih, kot je ta v tej državi, ni mogoče uveljavljati pravice do odbitka?

12. RAZSODBA 1. 20. člen 6. Direktive je treba razlagati tako, da ob upoštevnju določb 5. Odstavka tega člena državam članicam nalaga, n aj predvidijo popravke odbitekov DDV v zvezi z investicijskim blagom 2. 20. člen 6. Direktive je razlagati tako, da se popravek, ki ga predvideva, uporabi tudi v položaju, v katerem je bilo investicijsko blago, namenjeno najprej za oproščeno dejavnost, na podlagi katere davek ni odbiten, nato pa se je med obdobjem popravka uporabljalo za namene dejavnosti, ki je predmet DDV. 3. 2. odstavek 13. C. člena 6. Direktive je treba razlagati tako, da država članica, ki je dovolila DZ pravico do izbire za obdavčitev dajanja v najem nepremičnin, v skladu s to določbo ne sme izključiti odbitka DDDV na nepremičninske naložbe, opravljene pred uveljavljanjem te pravice do izbire, če zahteva za uveljavljanje te izbire ni bila vložena v roku šestih mesecev od začetka obratovanja te nepremičnine.

13. RAZSODBA 4. 6. odstavek 17. člena 6. Direktive je treba razlagati tako, da država članica, ki je dovolila DZ pravico do izbire za obdavčitev dajanja v najem nepremičnin, v skladu s to določbo ne sme izključiti odbitka DDDV na nepremičninske naložbe, opravljene pred uveljavljanjem te pravice do izbire, če zahteva za uveljavljanje te izbire ni bila vložena v roku šestih mesecev od začetka obratovanja te nepremičnine.

14. SLOVENSKA ZAKONODAJA • 45. člen: Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami (1) Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena tega zakona, se lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingodajalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. (2) Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu.

15. SLOVENSKA ZAKONODAJA • 69. člen ZDDV-1: Popravek odbitka vstopnega DDV pri osnovnih sredstvih (1) Za osnovna sredstva se popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot OS, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. (2) Obdobje iz 1. Odstavka tega člena začne teči z začetkom uporabe OS. (3) Za začetek uporabe po 2. odstavku tega člena se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen (oz. ni izvršen) odbitek DDV. (4) Letni popravek znaša 1/5 oz. 1/20 zneska DDV, ki je bil zaračunan na OS. Popravek se izvede na podlagi sprememb v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno.….

16. SLOVENSKA ZAKONODAJA • 68. člen ZDDV-1 : Popravek odbitka DDV (1) DZ mora prvotni odbitek popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil DZ upravičen. (2) …. • 110. člen PZDDV: Sprememba dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV (1) … (2) Za OS po 1. odstavku tega člena se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med OS. (3) Če je v obdobju 5 let od začetka uporabe OS, DZ prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno se za obdobje po spremembi popravi odbitek DDV v skladu z 69.členom ZDDV-1. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.

17. SLOVENSKA ZAKONODAJA • 111. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1: Ugotavljanje zneska popravka po 69. členu ZDDV-1 (1) V letu, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, se popravek odbitka DDV ugotovi v tistem davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren s trajanjem obdobja po spremembi pogojev. (2) Davčni zavezanec ugotovi znesek davka, ki ga mora popraviti tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način: znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV ------------------------------------------------------- (5 let ali 20 let) x 365 dni

18. SLOVENSKA ZAKONODAJA (3) Davčni zavezanec znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom zaokroži na dve decimalki in pomnoži z obdobjem (dnevi) upravičenosti po spremembi pogojev. (4) Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz drugega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto. (5) Davčni zavezanec popravek odbitka DDV za prvo leto opravi v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe, za naslednja obdobja pa v prvem obračunu DDV vsakega naslednjega koledarskega leta. “ Novo 1. 1. 2007 – ni več enkratnega poračuna, temveč postopni poračun.” “ Prvi obrok se upošteva v davčnem obdobju, v katerem je sprememba nastala – izstopni oz. vstopni DDV. Preostali obroki pa se zavedejo kot nezapadle obveznosti oz. terjatve za vstopni DDV.