“ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST ”

1. “ZAUPAJMO V LASTNOUSTVARJALNOST” Gimnazija Šiška 2012/2013

2. PSIHOLOGIJA POVZETEK NALOGE V raziskovalni nalogi sva z vprašalniki ugotovili, kakšno samospoštovanje imajo mladostniki in katere značilnosti pozitivne samopodobe izražajo. Zanimalo naju je tudi, ali se je po izvedenih delavnicah (To sem jaz) eksperimentalni skupini samospoštovanje dijakov izboljšalo. V vzorcu so bili dijaki Gimnazije Šiška, razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino, skupaj 54. Glavne ugotovitve: - Samospoštovanje dijakov je visoko. - Samospoštovanje fantov je višje od samospoštovanja deklet. - Samospoštovanje dijakov se po delavnicah ni izboljšalo. - Samospoštovanje fantov se je po delavnicah bolj izboljšalo kot samospoštovanje deklet. - Dijaki imajo razvite značilnosti pozitivne samopodobe. Naslov naloge: »TAKŠEN KAKRŠEN SEM, SEM ČISTO V REDU« (Samopodoba in samospoštovanje mladostnikov) Avtorici: ENYA CASERMAN in KARIN IVANČIČ, 4.a Mentorica: prof. MARJETA KLINE SUZIČ Somentorica: prof. MAGDA MARCIUŠ Ključne besede: samospoštovanje, samopodoba, mladostnik

3. PSIHOLOGIJA POVZETEK NALOGE Ugotovila sem: - Mladi se zavedajo, da so starejši potrebni pomoči. - Večina mladih se opiše pozitivno. - Mladi se v splošnem zavedajo pomena pojma ‘’odnos’’ ter njegovega bistva, ki je pomemben pri empatiji. - Mladi na delo humanitarnih organizacij gledajo pozitivno in jih podpirajo. - Večina mladih se opredeljuje kot srednje empatični. - Mladi so mnenja, da so bolj empatični starejši verniki kot mladi verniki. - Večina mladih se v družbi vrstnikov ne odloči za pomoč starejšim. - Mladi menijo, da družba ne vpliva na njihov odnos do trpečega oziroma pomoči potrebnega. Rezultati so bili po večini pričakovani, čeprav znanstveniki pravijo, da je le fikcija in da v tako močnih oblikah med mladimi ni mogoča, saj ima glavno podlago na znanstvenem področju. Naslov naloge: „EMPATIJA MED MLADIMI „ Avtorica: JERNEJA KMETIČ, 4.f Mentorica: prof. MARJETA KLINE SUZIČ Ključne besede: empatija, mladi, pomoč, humanitarnost, vživetje v drugega

4. PSIHOLOGIJA POVZETEK NALOGE Temo naloge sva izbrala, ker sva oba športnika in se marsikdaj znajdeva v različnih konfliktnih situacijah v povezavi s športom in našimi starši. Tudi sama bova nekoč starša in prepričana sva, da nama bo znanje, pridobljeno s to raziskovalno nalogo, koristilo pri vzgoji in razumevanju najinih otrok. V nalogi sva raziskovala, na kakšen način starši športnikov vplivajo na svoje otroke ter v čem se razlikujejo pričakovanja staršev od pričakovanj njihovih otrok. Ugotovila sva: 1. Večina dijakov in staršev se strinja s trditvijo, da je šport zelo pomemben za otrokov razvoj in vzgojo. 2. Večina dijakov in staršev se strinja s trditvijo, naj starši podpirajo otroka. 3. Večina dijakov se strinja s trditvijo, da jih je za šport, ki ga trenutno trenirajo, najbolj navdušil prijatelj. Večina staršev pa se strinja s trditvijo, da se je njihov otrok za šport, ki ga trenutno trenira, najbolj navdušil sam. 4. Večina dijakov in staršev se strinja s trditvijo, da ponavadi otroku podporo na tekmovanju izkažeta oba starša. 5. Večina dijakov in staršev se strinja s trditvijo, da prisotnost staršev na otrokov nastop ne vpliva. 6. Večina dijakov ne pričakuje drugega, kot da se s športom ukvarjajo samo za zabavo. 7. Večina staršev meni, da njihovemu otroku šport pomeni vse in želi postati čim boljši. 8. Večina dijakov meni, da starši vidijo njihovo nadarjenost za šport. Večina staršev pa v svojih otrocih tudi vidi nadarjenost za šport. Naslov naloge: „RAZLIKE V PRIČAKOVANJIH USPEŠNOSTI V ŠPORTU MED STARŠI IN OTROKI“ Avtorja: ŽAN NOVAK, 4. e in MATEJ PRITEKELJ, 4.a Mentorica: prof. MARJETA KLINE SUZIČ Ključne besede: uspešnost, pričakovanja, mladostnik, športnik, starši

5. PSIHOLOGIJA POVZETEK NALOGE Raziskovali sva področje stereotipov. Ugotavljali sva, katere vrste stereotipov so v trenutno najbolj branih pravljicah ter ali ima najina generacija res več stereotipov kot pa nekaj let mlajše generacije. Za raziskavo sva si izbrali dva različna načina raziskovanja, in sicer branje zgodb za otroke in vprašalnik. Z branjem zgodb za otroke sva se sami prepričali, koliko stereotipov se pojavlja v zgodbah za otroke. Z vprašalnikom pa sva izvedeli, kako si učenci oziroma dijaki predstavljajo svojo junakinjo oziroma svojega junaka, in tako ugotavljali, če izražajo stereotipe, kateri jih izražajo več. V 20 delih sva razbrali 29 stereotipov, od tega le v šestih zgodbah ni nobenega. V zgodbah za otroke najdemo spolne, ekonomske, rasne, družinske, vzgojne, poklicne in družbene stereotipe. V starejših zgodbah je več stereotipov, najbolj pogosti so spolni. Preko vprašalnika pa sva ugotovili, da več stereotipov izražajo starejši in da, glede na spol, več stereotipov izražajo fantje. Naslov naloge: STEREOTIPI V ZGODBAH ZA OTROKE Avtorici: EMINA MAHMUTOVIĆ, 4. e in ANA DUJAKOVIČ, 4. d Mentorica: prof. MARJETA KLINE SUZIČ Ključne besede: stereotipi, zgodbe, otroci, mladostnik

6. PSIHOLOGIJA POVZETEK NALOGE V raziskovalni nalogi smo z anketo raziskale mnenja mladih o starejših in obratno, kar lahko prehaja v stereotipe. Vzorec je obsegal dijake 1. in 4. letnikov Gimnazije Šiška, starejše, ki so se udeležili računalniškega tečaja na šoli l. 2010 in 2011, ter starejše iz Doma starejših občanov Grosuplje. Anketiranih je bilo 112 oseb. Rezultati so pokazali, da smo tako mladi kot starejši pozitivno ovrednoteni, pojavijo pa se nekateri negativni stereotipi. To pa je v skladu z današnjo družbo povsem normalno. Naslov naloge: KAKO MLADI VIDIJO STAREJŠE IN KAKO STAREJŠI VIDIJO MLADE RAZISKOVALKE: ANJA MALOVRH, NEJA ZDEŠAR, NINA KREUTZ, 3.d MENTORICA: prof. MARJETA KLINE SUZIČ KLJUČNE BESEDE: starejši, mladi, stereotipi

7. fizika, šport POVZETEK NALOGE Poševni met je pomembna sestavina nekaterih športnih disciplin – lahka atletika (skoki in metanje) in skupinski športi z metanjem rekvizita, navadno žoge (košarka, nogomet, rokomet, golf, baseball). V predstavljenem modelu se ukvarjamo z raziskovanjem vpliva upora zraka na opazovano telo med njegovim gibanjem. Model sestavljajo diferenčne enačbe, ki jih numerično rešujemo v tabelarični obliki z ustreznim programskim orodjem Microsoft Excel. Namen je grafično nazorno prikazati, kako se v modelu poševnega meta z upoštevanjem upora zraka zanj značilne količine med seboj prepletajo in kako spreminjanje določenih vpliva na obnašanje modela. Numerično reševanje gibalnih enačb ni eksplicitno prikazano, potrebno je izbrati ustrezno metodo integracije (v našem primeru enostavno Eulerjevo metodo numerične integracije) ter začetni in končni čas računanja kot tudi časovni interval za računanje. Rezultati so predstavljeni tabelarično in grafično z možnostjo dinamičnega spreminjanja omenjenih količin. NASLOV NALOGE: meti v športu Avtorja:rok gostiša in jaka kos, 3. A MENTOR: prof. DAVORIN BABIČ SOMENTOR: prof. KLEMEN GUTMAN KLJUČNE BESEDE: poševni met, upor zraka, tirnica, diferenčna enačba