160 likes | 386 Views
16. september- Mednarodni dan zaščite ozonskega plašča. Alenka Prevec OŠ LEDINA, BOLNIŠNIČNA ŠOLA. KAJ JE OZONSKA LUKNJA?. Naš planet obdajajo plasti različnih plinov, ki sestavljajo ozračje. V višjih plasteh, na višini 10 do 15 km in več, je redka plast plina, ki mu pravimo OZON.
E N D
16. september- Mednarodni dan zaščite ozonskega plašča Alenka Prevec OŠ LEDINA, BOLNIŠNIČNA ŠOLA
KAJ JE OZONSKA LUKNJA? Naš planet obdajajo plasti različnih plinov, ki sestavljajo ozračje. V višjih plasteh, na višini 10 do 15 km in več, je redka plast plina, ki mu pravimo OZON. Ozonska plast deluje kot ščit, ki varuje Zemljo pred nekaterimi škodljivimi sončnimi žarki. V devetdesetih letih so znanstveniki odkrili, da se plast ozona zmanjšuje, kar pomeni, da je ozonska luknja vsako leto večja.
ZEMELJSKO OZRAČJE Termosfera Mezosfera Stratosfera-del jo sestavlja ozonski plašč Troposfera Ozonski plašč preprečuje da bi organizme na Zemlji dosegel del nevidnega, a škodljivega sončnega sevanja: ultravijolično sevanje. Ozonski plašč
PLIN: OZON Ozon je oblika kisika. Ena molekula kisika vsebuje dva atoma kisika. Molekula kisika UV svetloba razbije tako molekulo na dva atoma kisika. Prosti atom kisika se združi z molekulo kisika in nastane ozon: O2UV 2O O + O2 O3 Toda: molekule ozona zelo lahko razpadejo in nastanejo novi atomi kisika, ki se spajajo med seboj ali z molekulami kisika. Če so v ozračju tudi škodljive snovi, se spajajo lahko z njimi. Najbolj so nevarne spojine kisika s klorom in bromom, saj povzročajo razpadanje ozonske plasti.
OZONSKA KATASTROFA Količina ozona v ozonski plasti se med letom spreminja glede na količino in moč sončnih žarkov. Zmanjšuje se tudi zaradi onesnaževanja zraka z umetnimi kemičnimi snovmi, kot so plinasti klorofluoroogljikovodiki (CFC) in haloni. Ko so v ozračju, se CFC počasi dvigujejo v stratosfero kjer razpadejo (zaradi sončne svetlobe) in oddajajo atome klora, ki se vežejo z atomom kisika iz ozona. Na ta način molekule ozona in s tem tudi ozonski plašč razpadajo. En atom klora lahko razbije okoli 100.000 molekul ozona. Razpadanje ozona pospešujejo velike količine pepela in prahu, ki nastanejo ob vulkanskih izbruhih.
UPORABA CFC • CFC-klorofluoroogljikovodiki so kemikalije, ki poškodujejo ozonsko plast tako, da se stanjša. • CFC uporabljamo: • Kot hladilno sredstvo v hladilnikih zamrzovalnikih in klimatskih napravah, • Za potisk ali razprševanje tekočine iz razpršilnih doz, • Za izdelavo različnih materialov z napihovanjem (plastične pene za embalažo, polnila za pohištvo, izolacije). • CFC so stabilne snovi. Najbolj uničujoč je CFC-12, ki v okolju ostane nespremenjen kar 130 let. Največ ga uhaja iz nepravilno odvrženih hladilnikov in zamrzovalnikov.
CFC so odkrili leta 1928. Njihova izdelava je poceni, so brez vonja, niso vnetljivi in jih je lahko shranjevati. Šele kasneje so ugotovili njihovo škodljivost. Industrija je v ozračje spustila že 20 milijonov ton CFC. • CFC uporabljajo v industriji za: • Čistilna sredstva in topila, • Za spajanje in čiščenje kovin (mikročipi v računalnikih). Trodimenzionalna predstavitev ozonske luknje
NEVARNOST Ozonska plast vpije velik del sončnih žarkov. Zemeljsko površino doseže le 30% nevarnih UV B žarkov. Z redčenjem ozonske plasti pa na površino Zemlje prispe več žarkov. Izpostavljenost UV B žarkom povzroča opekline, rast očesne sive mrene in različne oblike kožnega raka ter zmanjšuje odpornost telesa za boj proti nekaterim infekcijskim boleznim. Žarki UV B prodrejo v vodi 18 m globoko in pri tem ubijajo plankton v zgornjih plasteh morja. S tem se lahko podre celotna prehranjevalna veriga in ogrozi življenje vseh živih bitij na Zemlji. UV sevanje tudi upočasni fotosintezo in razvoj mladih rastlin. Nanašanje UV faktorja leta 1934
VPLIV NA ČLOVEKA V Avstraliji imajo največ kožnega raka na svetu. Kožni rak prizadene predvsem svetlopolte, rdečelase ljudi, ki jim primanjkuje kožnega barvila-melanina. Kožnemu raku –melanomu se lahko izognemo, če se ne izpostavljamo pretiranemu sončenju na močnem soncu. • NASVETI, KAKO RAVNATI V SONČNI PRIPEKI: • NE POZABI: • Nosi zaščitna oblačila in pokrivalo s širokimi krajci, • Uporabljaj sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (do 20), • Nosi dobra sončna očala, ki ščitijo pred UV sevanjem. VARUJ SE: • Med 10. in 15. uro ne ostajaj zunaj dlje časa brez zaščitnih oblačil, • Pazi, da ne dobiš sončnih opeklin.
PRIJAZNO DO OZONA • Da bi preprečili nadaljnjo uničevanje ozonskega plašča, so znanstveniki izdelali načrt za nadzorovanje oddajanja CFC v ozračja. Temelji na štirih točkah: • Zmanjševanje uhajanja CFC • Spodbujanje zbiranja CFC in njihove vnovične uporabe • Nadomeščanje najbolj škodljivih CFC z manj škodljivimi • Razvoj razvojnih procesov in izdelkov, ki ne uporabljajo CFC. • KAJ LAHKO STORIM JAZ? • uporabljam razpršilce s črpanjem • pri nakupu novega hladilnika, starega oddam deponiji, kjer odstranjuje CFC
NEZNANE BESEDE ozon[grško ozein, 'vonjati'] – O3, strupen, neobstojen plin močnega vonja, 1,65-krat težji od zraka. DNK (deoksiribonukleinska kislina) – velika organska molekula, nosilka genetske informacije (izjema so nekateri virusi RNK), pomembna sestavina žive celice. klorofluoroogljikovodiki (kratica CFC ali FCCH) – spojine ogljikovodikov, v katerih vodikove atome popolnoma ali delno nadomeščajo atomi fluora ali klora. (CFCl2 in CfCl3 ali freoni)
DROBNE ZANIMIVOSTI: • Če bi zbrali ves ozon iz vsega ozračja v plast pri tleh, bi bila plast debela le 3 mm (oz. v stokrat manjših Dobsonovih enotah: 300 dobsonov). • Ozon pri tleh, ki fotokemično nastaja predvsem v onesnaženem zraku, pa je skupaj z drugimi produkti reakcij agresivna snov in je škodljiv. Je močen oksidant in draži npr. sluznice. Poleg tega pa je povečana količina ozona pri tleh tudi neke vrste signal: opozarja nas, da so v onesnaženem zraku s fotokemičnimi reakcijami nastale tudi druge agresivne in škodljive spojine. Povečanje količine ozona pri tleh so navadno omejena na manjša območja in so krajevna ali območna težava.
VIRI: OZONSKA LUKNJA; ZBIRKA: Posegi v naravo; DZS, 1996, Ljubljana http://www.kemija .org http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=546 http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=707 http://www.kemija.org/index.php?option=content&task=view&id=74 www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poročila%20in%