Obdelava kovin

1. Obdelava kovin

2. ZARISOVANJE Za zarisovanje oblik in dimenzij na kovine uporabljamo zarisovalne igle. Izdelane so iz trdega jekla in zbrušene v konico. Kroge na kovine zarisujemo s koničastim šestilom. Predenzačnemo z zarisovanjem s šestilom, označimo skrižcem središče kroga.

3. REZANJE PLOČEVINE Kar smo zarisali na pločevino, moramo izrezati. Izrezali bomo s pomočjo škarij za pločevino. Pri rezanju škarje pločevino strižejo. Striženje S škarjami strižemo pravilno, če upoštevamo fizikalne zakone. Čim daljši je vzvod škarij in čim bliže je material njihovemu tečaju, manjša Ročne škarje za pločevino sila je potrebna na ročaju. Striženje pločevine na vzvodnih škarjah je mnogo lažje. Tudi natančnost striženja je večja. Vzvodne škarje

4. VRTANJE Dele, ki jih bomo spajali s kovičenjem ali vijačenjem, moramo zvrtati.Mesto, kjer bomo vrtali, moramo najprej zatočkati. Točkanje s točkalom Točkalo najprej nastavimo poševno na mesto, kjer želimo zatočkati. Preden udarimo,točkalo zravnamo.

5. Kot rezalno orodje za vrtanje kovinuporabljamo vijačni sveder, vpet vvrtalni stroj. Pri vrtanju na vrtalnemstroju opravlja sveder krožnoglavno gibanje, največkrat tudi podajanje. Predmet, ki ga vrtamo, naj bo vpetna mizo vrtalnika, da miruje. Nesmemo ga držati neposredno zroko. Najbolje je, če manjšipredmet vpnemo v ročni primež aliga držimo s kleščami. Vrtalni stroj

6. PILJENJE Po rezanju s škarjami nastanejo ostri in velikokrat še nepravilno oblikovani robovi. Spiljenjem ali brušenjem dokončno oblikujemo obdelovalne površine kovine. Kljub temu da imamo danes mnogo modernihobdelovalnih strojev, je še vednovažno ročno piljenje, pa tudi strojno delo. Pile so različno velike in različno nasekane. Profil pile izberemo glede na to, kaj bomoz njimi pilili. Pile ločimo glede na nasek in na obliko prereza (ploščata, polokrogla, trikotna, kvadratna itd.). Za mehak material izberemo grob nasek, nasprotno pa za trde materiale droban nasek.

7. Delovno mesto za piljenje in drugeobdelovalne postopke kovin mora bitiergonomskoorganizirano, da jedelouspešno in zdravju neškodljivo.Višina vpenjalnega primeža mora biti prilagojena višini delavca.

8. BRUŠENJE Namesto piljenja se lahko odločimo tudi za brušenje. Brusilni stroji morajo biti še posebno natančni in kakovostni, ker je tozadnja obdelava. Za enostavnejše in manj zahtevne namene ustreza ročni brusilnistrojček s kotnim prenosom. Z njim brusimo robove, pločevino, ulitke in drugo. Zaostrenje orodij in nekatera brušenja nam lahko dobro služi mizni kolutni brusilnistroj. Ročni brusilni stroj s kotnim prenosom Mizni kolutni brusilni stroj

9. Pozor! Brusilno orodje na brusilnem stroju se vrti zelo hitro, zato tudi majhni odrezkiletijo hitro in pršijo užarjeni naokrog. Zato v bližini, kjer brusimo ne sme bitivnetljivih snovi (barve, laki, razredčila…). Pri brušenju vedno uporabljamo zaščitna očala in delovno haljo.

10. KLEPANJE (vlečenje kovine) Danes klepljemo ročno le še v obrti, kajti ta postopek nadomešča globoko vlečenjein stiskanje. V umetnostni obrti pa je sklepanih še mnogo raznih izdelkov, kot posode, ščiti, deli svetlobnih teles itd. Med klepanjem material tanjšamo ali nakrčimo s klepači, toje s klepalnimi kladivi. Klepljemo baker, medenino, aluminij, kositer in cink. Pri postopku klepanja damo pločevino na podlago,nato pa tolčemos klepačem krožno od sredinenavzven. Pri tem se materialtanjša in izboči.

11. ŽAGANJE Debelejših kovinskih kosov ne moremo rezati s škarjami, zato vzamemo žago zakovine. Kovino, ki jo žagamo, trdno vpnemo v primež. Žago držimo z obema rokama. Pri delu pazimo, da si ob morebitnem zdrsu ali prelomu lista ne poškodujemo zapestja. Pravilna drža žage in žaganje

12. KRIVLJENJE Krivljenje je postopek, pri katerem sebistveno ne spremeni prerezobdelovanca. Pri krivljenju si pomagamo z vpenjanjem obdelovanca v primež. Mesto krivljenja mora bitivzporedno in točno ob čeljustihprimeža.Ravnanje pločevine inmehke žice izvajamo samo s kladivi iz lesa ali umetnih snovi. Skovinskim kladivom bi poškodovalipovršino obdelovanca. Krivljenje pločevine