Slovenska identiteta

1. Slovenska identiteta Slovenski utrip februar 2010

2. Osnovni podatki o raziskavi • Izvedba: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici • Čas anketiranja: 26. – 30. januar 2010 • Metoda: telefonska anketa (CATI) • Populacija: polnoletni prebivalci Slovenije • Realizirani vzorec: n = 906 • Vzorčenje: stratificirani slučajni vzorec • Poststratifikacija: obteženo po spolu, starosti, izobrazbi in tipu naselja

3. Katere od naslednjih lastnosti so po vašem mnenju značilne za Slovence in katere ne?

4. O lastnostih … • Mnenja se v večini primerov ne razhajajo, je pa mnenje, da smo Slovenci delavni znatno bolj prisotno pri starejših generacijah, enako velja za mnenje o inovativnosti, strpnosti, tekmovalnosti, pogumu in solidarnosti. • Da nas odlikuje poznavanje slovenske zgodovine pa v večji meri menijo pripadniki srednje generacije. • Mnenje, da smo Slovenci inovativni, strpni, odločni, tekmovalni in pogumni je v večji meri prisotno med osebami z nižjimi stopnjami izobrazbe. • Med višje izobraženimi pa je v nadpovprečni meri prisotno mnenje, da smo Slovenci zaprt narod. Mnenje, da smo solidarni upada z višino izobrazbe. • Prebivalci Goriške v manjši meri menijo, da je za Slovence značilna zavist, bolj pa verjamejo, da sta za Slovence značilna odločnost in pogum.

5. Ljudje smo vključeni v različne skupnosti in skupine. Navedene so bile nekatere oblike pripadnosti, anketiranci pa so z oceno od 1 do 5 ocenite, pomembnost vsake.

6. Vključenost v različne skupine … • Ženskam se zdi pripadnost svojemu narodu, Evropi, poklicu, in organizaciji v kateri so zaposlene, relativno bolj pomembna kot moškim. • Višje izobraženi ocenjujejo pripadnost svoji občini kot manj pomembno v primerjavi z ostalimi. • Poklicno izobraženi v večji meri poudarjajo pripadnost regiji. Pomen pripadnosti družini izraziteje izpostavljajo osnovno in srednješolsko izobraženi. • Poklicno izobraženi ocenjujejo pripadnost poklicu kot manj pomembno, razlike z višje izobraženimi so statistično značilne. • Kot bolj pomembno ocenjujejo pripadnost svojemu narodu srednje in starejše generacije. Razlike v ocenjevanju pripadnosti Slovenski državi se izkazujejo predvsem med mlajšimi in starejšimi generacijami (slednje izkazujejo večjo pripadnost). Enako velja za ocenjevanje pripadnosti občini, regiji in Evropi. • Na Goriškem je pripadnost regiji, Evropi in političnem prepričanju nadpovprečno močna, nekoliko pod slovenskim povprečjem je pripadnost družini

7. Vključenost v različne skupine … • Mladim se, bolj kot starejšim, zdi pomembna pripadnost družini. • Do statistično značilnih razhajanj pa prihaja pri ocenjevanju pomembnosti pripadnosti poklicu, pripadnosti organizacij v kateri je posameznik zaposlen in političnemu prepričanju, kjer se mladim zdi pripadnost tem skupinam manj pomembna kot generacijam starejšim od 55 let.

8. Navedeni so nekateri dogodki iz slovenske zgodovine, anketiranci pa so vsakega z oceno od 1 do 5 ocenili, kako pomemben je po njihovem mnenju za Slovenijo

9. O zgodovinskih dogodkih … • Do statističnih razlik v mnenjih prihaja med ženskami in moškimi o pomenu boja generala Maistra za severno mejo. V povprečju moški temu zgodovinskemu trenutku pripisujejo večji pomen kot ženske. Enako velja za pripisovanje pomena boja proti okupatorju med 2. svetovno vojno in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. • Do razlik v mnenjih prihaja med mlajšimi in starejšimi generacijami o pomenu programa Zedinjene Slovenije iz 1848, boja generala Maistra za severno mejo in vstopu v EU. V povprečju starejši tem zgodovinskim trenutkom pripisujejo večji pomen. Srednje generacije pripisujejo večji pomen osamosvojitvi Slovenije leta 1991. • Prebivalci Goriške pripisujejo v povprečju relativno manjši pomen boju generala Maistra za severno mejo

10. O zgodovinskih dogodkih … • Do statistično različnih značilnosti v mnenjih prihaja med najmanj in najbolj izobraženimi o pomenu natisa prvih slovenskih knjig v 16. stoletju, o programu Zedinjene Slovenije iz 1848 in o pomenu boja proti okupatorjem med 2. svetovno vojno. V povprečju bolj izobraženi tem zgodovinskim trenutkom pripisujejo večji pomen kot manj izobraženi.

11. Kdo je po vašem mnenju najpomembnejša osebnost v slovenski zgodovini?

12. O osebnostih… • Prešerna in Maistra so nadpovprečno pogosto izbrali moški, Tita in Kučana ženske. • Manj izobraženi in tisti z najnižjimi dohodki so nadpovprečno pogosto navedli Tita, bolj izobraženi pa so nadpovprečno pogosto izbrali Trubarja. • Tisti z višjimi dohodki so nadpovprečno pogosto navajali Trubarja in Prešerna • Prešeren je nadpovprečno pogosto omenjen med srednjo generacijo, Trubar med mlajšo, Tito med starejšo. • Na Maistra se še najmanj pogosto spomni srednja generacija, na Drnovška pa starejša generacija. • Prebivalci Goriške se ne razlikujejo od slovenskega povprečja v odnosu do Trubarja in Prešerna, pogosteje kot drugi izpostavijo Kučana, redkeje pa Tita, Maistra in Drnovška.

13. V zadnjem času so bilo v zvezi z nekaterimi ministri izražene zahteve po njihovem odstopu ali razrešitvi. Prosim vas, da za vsakega poveste, ali bi bilo po vašem mnenju za Slovenijo bolje, da ostane na svojem položaju ali ne?

14. O ministrih … • Da je bolje, da Karel Erjavec odide menijo večinoma osebe z višjimi stopnjami izobrazbe, študentje (in dijaki), osebe z višjimi dohodki in volivci Zares-a ter SNS-a. • Da bi bilo najbolje, da Gregor Golobič odide menijo v relativno večji meri moški. Mnenje delijo še z osebami z dohodki med 500 in 1.000 evri ter volivci opozicijskih strank.

15. O ministrih … • Da bi bilo najbolje, da Franc Križanič odide menijo moški, mnenje pa narašča s starostjo. Da je bolje da minister odide so prepričani zaposleni v zasebnem sektorju in tisti, ki prejemajo najvišje dohodke. Mnenje še delijo volivci opozicijskih strank, močneje pa je to mnenje prisotno tudi med volivci nekaterih koalicijskih strank (55,7% volivcev LDS in 56,3% volivcev Zares meni tako). • Da bi bilo bolje, da Borut Miklavčič odide menijo moški in mlajši do 34 let, tisti brez dohodkov. Mnenje delijo še z volivci opozicijskih strank. • Prebivalci Goriške so glede vseh štirih ministrov nadpovprečno pogosto neopredeljeni.

16. Minister Franc Križanič je poklical dekana Ekonomske fakultete in kritiziral sestavo komisije, ki naj bi na fakulteti ocenjevala doktorsko nalogo njegove sodelavke. S katero od naslednjih dveh razlag tega dogodka se vi osebno bolj strinjate?

17. O ravnanju ministra Križaniča … • Moški v večji meri menijo, da je minister Križanič posegel v avtonomnost univerze, kot to menijo ženske. Slednje so do tega večkrat neopredeljene. • Osebe z višjimi stopnjami izobrazbe, upokojenci, študentje ter dijaki v večji meri menijo, da je šlo v primeru ministra Križaniča za pogovor med dvema profesorjema. • Osebe s srednjimi stopnjami izobrazbe, srednje starostne skupine in brezposelni ter zaposleni v zasebnem sektorju o ravnanju menijo, da je šlo za poseg v avtonomijo univerze. • Osebe z nižjimi stopnjami izobrazbe in gospodinje so večkrat neopredeljene do vprašanja. • Da je minister Križanič posegel v avtonomijo univerze v večji meri menijo volivci SDS, SNS in NSI, da je šlo za pogovor med dvema profesorjem v večji meri menijo volivci SD in DeSUS.

18. Glede odnosov med ministrom za pravosodje Zalarjem in državnim tožilstvom obstaja v javnosti več razlag. S katero od teh dveh razlag se vi osebno bolj strinjate

19. O odnosih med ministrom Zalarjem in državnim tožilstvom … • Da minister Zalar politično posega v samostojnost tožilstva v večji meri menijo moški, ženske so v večji meri neopredeljene. • Mnenje, da poskuša minister vzpostaviti zakonitost dela na tožilstvu narašča s stopnjo izobrazbe, starostjo, upokojenci in zaposleni v javnem sektorju. • Mlajše generacije, študentje in dijaki ter zaposleni v zasebnem sektorju pa v relativno večji meri menijo, da minister politično posega v samostojnost tožilstva. • Volivci koalicijskih strank menijo, da skuša minister vzpostaviti zakonitost dela na sodišču, temu mnenju pa nasprotujejo volivci opozicijskih strank.

20. Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?

21. Gibanje podpore posamičnim strankam

22. Kdo bolj podpira posamično stranko • Moški v večji meri podpirajo SDS, medtem ko so ženske večkrat neopredeljene oziroma ne podpirajo nobene stranke. • Ženske v izrazito večji meri kot moški podpirajo SD. • Podpora SD narašča s starostjo, medtem, ko podpora SDS s starostjo upada. Neopredeljenost je najvišja med srednjo generacijo (35-54).

23. Ali podpirate sedanjo vlado?

24. Gibanje podpore vladi

25. Podpora vladi • Vlado v večji meri podpirajo ženske, • Podpora vladi narašča s stopnjo izobrazbe. Vladi sicer v znatno večji meri nasprotujejo poklicno izobraženi. • Podpora vladi sicer narašča s starostjo. • Podpora vladi je najvišja med upokojenci in zaposlenimi v zasebnem sektorju (mednje so všteti tudi samozaposleni in kmetje), najbolj pa vladi nasprotujejo gospodinje, brezposelni in zaposleni v javnem sektorju. • Vlado v večji meri podpirajo tisti z dohodki nad 2.000 evri, medtem, ko ji najbolj nasprotujejo tisti brez dohodkov ali z najnižjimi dohodki.

26. Hvala za pozornost! Ljubljana in Nova Goricafebruar 2010