POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

2. Pomen in vloga vrednot

3. Pregled vsebine • Vrednote in spol • Vrednote in kultura • Dimenzije medkulturnega prostora • Vrednote v življenju in življenjskih odločitvah • Vrednote in obnašanje

4. Razlike med spoloma - Rokeach (1973) VREDNOTE MOŠKI(N=665) ŽENSKE(N=744) P rang rang mir na svetu 3.8 1 3.0 1 <0.001*** družinska varnost 3.8 2 3.8 2 svoboda 4.9 3 6.1 3 <0.01** sreča 7.9 5 7.4 5 <0.05* samospoštovanje 8.2 6 7.4 6 <0.01** modrost 8.5 8 7.7 7 <0.05* odrešenje 9.9 12 7.3 4 <0.001*** udobno življenje 7.8 4 10.0 13 <0.001*** občutek dovršitve 8.3 7 9.4 10 <0.01** enakost 8.9 9 8.3 8 zvesto prijateljstvo 9.6 11 9.1 9 narodna zavest 9.2 10 9.8 11 notranja harmonija 11.1 13 9.8 12 <0.001*** zrela ljubezen 12.6 14 12.3 14 svet lepote 13.6 15 13.5 15 družbena priznanost 13.8 16 15.0 17 <0.001*** veselje 14.2 17 15.0 16 <0.01** razburljivo življenje 14.6 18 15.8 18 <0.001***

5. Razlike med spoloma - naši podatki (n=1975) HEDONSKE Pearsonov r -,056 Sig. ,013 POTENČNEPearsonov r-,131 Sig. ,000 MORALNEPearsonov r ,132 Sig. ,000 IZPOLNITVENE Pearsonov r ,024 Sig. ,289 ČUTNEPearsonov r -,057 Sig. ,011 VARNOSTNE Pearsonov r ,052 Sig. ,021 STATUSNEPearsonov r -,126 Sig. ,000 PATRIOTSKE Pearsonov r -,119 Sig. ,000 SOCIETALNE Pearsonov r ,132 Sig. ,000 SOCIALNEPearsonov r ,105 Sig. ,000 TRADICIONALNE Pearsonov r ,05 Sig. ,011 KULTURNE Pearsonov r ,019 Sig. ,408 SPOZNAVNE Pearsonov r ,030 Sig. ,187 AKTUALIZACIJSKE Pearsonov r ,012 Sig. ,590 VERSKE Pearsonov r ,028 Sig. ,213 DIONIZIČNEPearsonov r -,106 Sig. ,000 APOLONSKEPearsonov r ,109 Sig. ,000

6. Individualizem - kolektivizem • Pionirska opažanja • Tönnies: gemeinschaft - gesellschaft • Emil Durkheim: organska in mehanska solidarnost • Max Weber: protestantska – katoliška etika • William James: though – tender mindedness • Vseskozi se vsiljuje vzporednica z maskulinostjo/femininostjo • Bakan • Agentnost in komunija • Hofstede in raziskovanje medkulturnih razlik • Dimenzije medkulturnega prostora • Težišča: vrednote, samopodoba, odnosi z drugimi, atribucije, zadovoljstvo z življenjem • Novi pogledi • Glej članek Oyserman, D., Coon, H. M., & Kemmelmeier, M. (2002). Rethinking Individualism and Collectivism: Evaluation of Theoretical Assumptions and Meta-Analyses. Psychological Bulletin, Vol. 128, No. 1, 3–72.

7. Gert Hofstede, 1980: dimenzije vrednot (v medkulturnem prostoru) Majhna – velika distanca moči Individualizem – kolektivizem Maskulinost - femininost Visoko izogibanje negotovosti – nizko izogibanje negotovosti Dolgoročnost – kratkoročnost Harry Triandis, 1998 Idiocentrizem - alocentrizem Fons Trompenaars Univerzalizem – partikularizem Individualizem – komunitarnost Nevtralnost – emocionalnost Specifičnost – difuznost Dosežki – askripcija Odnos do časa Odnos do narave Hofstede, G. (1980). Culture's consequences: International differences in work-related values. Beverly Hills CA: Sage Publications Triandis, H.C. (1995). Individualism and collectivism. Oxford: Westview Press Dimenzije medkulturnega prostora

8. Pomen Hofstedovih dimenzij I

9. Pomen Hofstedovih dimenzij II

10. Individualizem Centralizira osebno Osebni cilji, osebna enkratnost, osebna kontrola, osebne vrednote Periferalizira socialno Samopojmovanje Doseganje in vzdrževanje pozitivne samopodobe JE ključno (Baumeister, 1998) Zadovoljstvo s seboj, uspešnost in sprejemljive osebne posebnosti se visoko cenijo (Oyserman & Markus, 1993; Triandis, 1995) Samodefiniranje s pomočjo abstraktnih osebnostnih potez (Fiske, Kitayama, Markus, & Nisbett,1998) Dobro počutje, zadovoljstvo se opira na lastno uspešnost, avtonomnost in veljavo (Diener & Diener, 1995; Markus & Kitayama, 1991). Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene k sebi, jazu, ki se pojmuje kot stabilni vzrok delovanja (Choi, Nisbett, & Norenzayan, 1999; Miller, 1984; Morris & Peng, 1994; Newman, 1993). Dekontekstualizirani slog razmišljanja Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost so pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši Kolektivizem Periferalizira osebno Centralizira socialno skupino, skupne cilje, skupne vrednote) Samopojmovanje Doseganje in vzdrževanje pozitivne samopodobe NI tako ključno (Baumeister, 1998) Identiteta se gradi na skupinski pripadnosti (Hofstede, 1980; Hsu, 1983; U. Kim, 1994; Markus & Kitayama, 1991) Zadovoljstvo s seboj se gradi na izpolnjevanju socialnih vlog in obligacij (Triandis, 1995; Kwan & Singelis, 1998) Samodefiniranje s pomočjo socialnih in kontekstnih deskriptorjev (Fiske, Kitayama, Markus, & Nisbett,1998) Dobro počutje in zadovoljstvo z življenjem se bolj opira na odnose z drugimi in na vključenost v kolektiv Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene h kontekstu in situaciji Situacijsko specifični slog razmišljanja Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost so pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši Težišča

11. Iz Hofstedovih originalnih študij (55 držav, 88000 oseb)

12. Novi primerjalni podatki (sečišče: ZDA, negativne vrednosti pomenijo visok individualizem in kolektivizem) (Oyserman in sod. 2002).

13. Kulturni model - naše študije • Primerjalni podatki • Slovenija, Avstrija, Japonska • MDS • klastri • faktorske analize • 2 faktorja • 4 faktorji • več faktorjev

14. izpolnitvene vrednote hedonske vrednote DIONIZIČNE VREDNOTE moralne vrednote potenčne vrednote APOLONSKE VREDNOTE SLO

15. APOLONSKE VREDNOTE izpolnitvene vrednote potenčne vrednote moralne vrednote DIONIZIČNE VREDNOTE hedonske vrednote JAP

16. Tree Diagram for 54 Variables Complete Linkage 1-Pearson r POSTEN DRUZAB potenčne SVOBODA PRIJAT MOC SLAVA dionizične POLIT REKORD DOLGO_Z UGLED PARTNER DRUZ_SR POKLIC ZDRAVJE SPORT PROSTI_C ZABAVA PROSTO_G UDOBNO DENAR HRANA hedonske USTVAR SAMOIZP VZN_ZIV SPOLNOST PRIVLAC OTROCI PATRIOT NAR_PON DELAV RED ZAKONI ZNANJE NAPRED UPANJE moralne RESNICA MIR NAC_ENAK ENAKOST VARNOST ZVESTOBA POCITEK PRAVICA DOBROTA SLOGA MORALA apolonske VERA LJUBEZ NARAVA KULTURA UMETNOST izpolnitvene LEPOTA MODROST SOLIDAR 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 Linkage Distance SLO

17. JAP

18. slov 1 slovenija slov 2 avstrija jap 1 japonska jap 2 avs 1 avs2 slov 1 Slovenija 1.00 1.00 -.82 .85 .69 .76 -.62 .70 -.62 slov 2 Avstrija -.82 .85 1.00 1.00 -.75 .71 .76 -.72 .73 Japonska jap 1 .69 .76 -.75 .71 1.00 1.00 -.84 .77 -.64 jap 2 -.62 .76 -.84 1.00 -.68 .62 avs 1 .70 -.72 .77 -.68 1.00 -.78 avs 2 -.62 .73 -.64 .62 -.78 1.00 Korelacije med rangom vrednot treh nacionalnih vzorcev. Kulturni model - nad. Korelacije med nasičenji vrednot za dve faktorski dimenziji pri avstrijskem, japonskem in slovenskem vzorcu.

19. Primerjalni podatki • Slovenija, Avstrija, Japonska

20. Primerjalni podatki • Slovenija, Avstrija, Japonska

21. Kulturni model - zaključki • Zaključki • univerzalnost tem večja, čim bolj generalne so vrednotne kategorije • obstajajo medkulturne razlike v relativnem pomenu kategorij vrednot HIPOTEZE IN NJIHOVO PREVERJANJE četrta hipoteza predpostavlja, da so najkompleksnejše kategorije vrednotuniverzalne in da jih najdemo v vseh kulturnih okoljih;DA peta hipoteza predpostavlja, da so manj kompleksne kategorije vrednot manj univerzalne, torej bolj odvisne od kulturnih vplivov; DA šesta hipoteza predpostavlja, da obstajajo med različnimi kulturnimi okolji razlike v relativnem vrednotenju istih vrednot in vrednotnih kategorij; DA

22. Vrednote v življenju • Vrednote in življenjske odločitve • šola, študij, poklic • versko prepričanje • politično prepričanje • Druge pomembne spremenljivke • izbira partnerja (pomen skupnih vrednot!) • načrtovanje družine • odnos do tujcev • Vrednote in obnašanje • (ne)skladnost obnašanja z vrednotami

23. Sumarni podatki uporabljenih regresijskih modelov: napoved študijske usmeritve na podlagi vrednotne usmerjenosti. intervalno skaliranje ordinalno skaliranje multipli R kvadratni R prilagojeni kvadratni R multipli R kvadratni R prilagojeni kvadratni R 54 posameznih vrednot .661 .436 .357 .843 .711 .670 .572 .327 .313 .666 .443 .432 kategorije srednjega obsega .508 .258 .253 .535 .286 .282 kategorije večjega obsega .485 .235 .232 .543 .295 .293 kategorije največjega obsega Vpliv vrednotne orientacije na izbiro študija delež skupne variance med prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkami • multipli R 0,661 (R2=0,436)

24. Centroidi fakultet (OVERALS) OVERALS: aplikacija multivariatne logike (kanonična faktorska analiza) na nominalne podatke interpretacija dimenzij: 1: dionizična - apolonska usmeritev 2: transpersonalne (moralne, potenčne) - personalne (izpolnitvene, hedonske)

25. Povprečja fakultet • kategorije večjega obsega

26. Povprečja fakultet • kategorije največjega obsega

27. Vrednote in versko prepričanje

28. Vrednote in politično prepričanje

29. vrednote enega in drugega partnerja Izbira partnerja • Pomen skupnih vrednot • Pomen skupnih vrednot narašča s časom partnerskega odnosa • Skupne vrednote krepijo jakost in trajanje partnerskega odnosa • partnerji tudi približujejo svoja stališča, prepričanja in vrednote pomen vrednot trajanje odnosa

30. Načrtovanje družine, število otrok • Multipla korelacija 54 vrednot s številom otrok znaša 0,412 (R2 = 0,17) (Musek, 2003) • Najpomembnejši prediktorji • vera v Boga, prosti čas, red in disciplina, smisel za kulturo, polno in vznemirljivo življenje, denar in imetje, mir in počitek, veselje in zabava, slava in občudovanje, ljubezen • njihova multipla korelacija znaša 0,356 (nekaj manj kot 13 % skupne variance) • Osebe z največ otroki • višje ocene pomembnosti verskih in potenčnih vrednot • nižje vrednosti hedonskih in čutnih vrednot • pri osebah z najmanj otroki ali brez otrok je obratno

31. Odnos do tujcev / priseljencev • Vrednote kot prediktor odnosa do tujcev / priseljencev • multipla korelacija med 54 vrednotami in odnosom do tujcev je 0,775 (R2 = 0,60) (Musek, 2003) • samo 5 vrednot korelira 0,653 (R2 = 0,453) • Kako je s tem pri srednješolski mladini? • Interakcija med spolom in tipom šole • najbolj pozitiven odnos pri gimnazijkah • nato pri dijakinjah strokovnih šol in nato pri enih in drugih dijakih • razlika med spoloma pa je v gimnazijah bistveno večja kot v strokovnih srednjih šolah • Interpretacije • zakaj je pri ženskah odnos bolj pozitiven? • večji občutek konkurenčnosti pri moških • razlike v evolucijsko oblikovanih spolnih strategijah

32. Regresijska analiza vpliva vrednot na odnos do priseljecev

33. Spol in tip šole kot moderatorja odnosa do tujcev

34. Vrednote in obnašanje • (Ne)skladnost med vrednotami in obnašanjem • Model odnosa med vrednotami in obnašanjem • Dejavniki, ki vplivajo na odnos • Smo lahko optimisti ali pesimisti?

35. Model odnosa vrednote - obnašanje • Obnašanje ni vedno v skladu z vrednotami (stališči, načeli, prepričanji...) • Je problem v nepoznavanju vrednot? • Je problem v naravi odnosa vrednote - obnašanje?

36. Dejavniki, ki vplivajo na odnos med vrednotami in obnašanjem • potrebe, motivi • situacijski pritiski • druge vrednote • besedno - vedenjsko osvajanje vrednot • samorefleksija • prejšnje obnašanje • metaodločitve

37. takojšnja zadovoljitev poznejša zadovoljitev brez metaodločitve metaodločitev Predhodne odločitve - metaodločitve

38. Kaj lahko zaključimo? • Smo lahko optimisti ali pesimisti? • mnogi dejavniki zmanjšujejo skladnost • vedenjske namere povečujejo skladnost • Pomen oblikovanja vrednotnega sistema v vzgoji in samodelovanju • utrjevanje vedenjskih namer

39. Literatura • Musek, J. (1990). Human values in the context of age, gender and personality. Psychol. Beitr. (Lengerich), 1990, 32, 1/2, str. 36-44. • Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubjana: Filozofska fakulteta – Znanstveni inštitut Filozofske fakutlete. Str. 49-70. • Musek, J. (1992). Dimensions of personality and value orientations. V: Marjanovič-Umek, L. (ur.), Žagar, D. (ur.). Department of psychology : 40 years : collection of scientific papers. Ljubljana: Faculty of Philosophy, Department of Psychology, 1992, str. 11-27. • Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy. V celoti. • Musek, J. (1993). The universe of human values : a structural and development hierarchy. Stud. psychol., 1993, let. 35, 4/5, str: 321-326. • Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 147-188. • Musek, J. (1994). Osebnostne poteze in vrednotne usmeritve. Psihol. obz. (Ljubl.), maj 1994, vol. 3, št. 1, str. 13-28. ali: • Musek, J. (1994). Values and Value Orientations in the Background of European Cultural Traditions. Anthropos (Ljublj.), 26, international issue (1994), str. 272-280. • Musek, J. (1998). Political and religious adherence in relation to individual values. Stud. psychol., 1998, 40, 1/2, str: 47-59. • Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy. Str. 3-74, 201-358. • Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Str. 203-228. • Pogačnik, V. (1986). Jaz, struktura osebosti in vrednote. Anthropos, 1-2, 58-65.

40. Literatura • Ajzen, I. & Fishbein, M. (1977). Attitude-behavior relations: A theoretical analysis and review of empirical research. Psychological Bulletin, 84, 888-918. • Bentler, P. M., & Speckart, G. (1981). Attitudes "cause" behaviours: A structural equation analysis. Journal of Personality and Social Psychology, 40, 226-238. • Bond, M. H. (1988) Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values: The Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015. • Chaiken, S., & Stangor, C. (1987). Attitudes and attitude change. Annual Review of Psychology, 38, 575-630. • Chinese Culture Connection (1987). Chinese values and the search for culture-free dimensions of culture. Journal of Cross-Cultural Psychology, 18, 143-164. • Cooper, J., & Croyle, R. T. (1984). Attitudes and attitude change. Annual Review of Psychology, 35, 395-426. • Sagiv, L. and Schwartz, S. H. (1995).Value priorities and readiness for outgroup social contact. Journal of Personality and Social Psychology, 69, 437-448. • Schlenker, B. R. (1982). Translating actions into attitudes. In L. Berkowitz (Ed.), Advances in experimental social psychology (Vol. 15, pp. 194-248). New York: Academic Press. • Schwartz, S. H. & Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3, 550-562. • Schwartz, S. H. & Bilsky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and structure of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891. • Schwartz, S. H. (1991) The universal content and structure of values: Theoretical advances and empirical tests in 20 countries. Advances in Experimental Social Psychology, 25, 1-65. • Snyder, M., & Kendzierski, D. (1982). Acting on one's attitudes: Procedures for linking attitude and behaviour. Journal of Experimental Social Psychology, 18, 165-183. • Zanna, M. P., Olson, J. M., & Fazio, R. H. (1980). Attitude-behaviour consistency: An individual differences perspective. Journal of Personality and Social Psychology, 38, 432-440.

41. Spletne strani • http://mentalhelp.net/psyhelp/chap3/ • http://www.maccoby.com/ • http://www.swarthmore.edu/SocSci/kgergen1/newaging.html • http://www.valdosta.peachnet.edu/~whuitt/psy702/morchr/morchr.html • http://www.wsu.edu:8001/vcwsu/commons/topics/culture/values-beliefs/religion/religious-systems.html