1 / 35

Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin

Vseživljenjski pristop v obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni: primer sladkorne bolezni. Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin . Ljubljana, 6.december 2013. Rezultati v Sloveniji – zgodba o uspehu!.

turi
Download Presentation

Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Vseživljenjski pristop v obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni: primer sladkorne bolezni Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin Ljubljana, 6.december2013

  2. Rezultati v Sloveniji – zgodba o uspehu!

  3. Delež nedojenih novorojenčkov ob odpustu iz porodnišnice, Slovenija 1993-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 1993-2011

  4. Dojenje ob odpustu iz porodnišnice po izobrazbi matere (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS

  5. Dojenje ob odpustu iz porodnišnice glede na prisotnost očeta pri porodu (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS

  6. Delež dojenih po starostiVir : Raziskava Hrast 2009, IVZ

  7. Zdravje in življenjski slog v šolskem obdobju – izbrani kazalniki

  8. Delež otrok glede na tedensko število ur telesne dejavnosti in glede na socialno-ekonomski položaj družine, Slovenija, 2006. (HBSC, 2006.) Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

  9. Čezmerna teža in debelost med 15-letniki, samoporočani podatki, 2001-02, 2005-06 and 2009-10Vir: Currie et al. (2004); Currie et al. (2008); Currie et al. (2012)

  10. Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika tveganja za nastanek metabolnega sindroma in debelosti nakazuje se, da je prehranski status povezan tudi z vzorci spanja stres lahko vodi v tolažilne načine prehranjevanja ljudje pogosteje zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so npr. srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa. že pri otrocih in mladostnikih se razvijejo bolezni gibal, tudi sladkorna bolezen tipa 2 prehranski in gibalni dejavniki tveganja so v Sloveniji pogostejši v skupini ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno nadaljuje v odraslo dobo.

  11. Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov ter prehranjevanje Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo. Malo podatkov o prehranjevanju predšolskih otrok. Dojenje je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka, ki mu zagotavlja vsa hranila, potrebna za rast in razvoj, ob predpogoju, da je mati primerno hranjena. Dojenčki in mali otroci, ki niso bili dojeni, imajo povečano tveganje za okužbe, za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti, motenj presnove, zgodnjega pojava alergij in astme. V letu 2010 je ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97,2 % mater, po odpustu iz porodnišnic pa dojenje relativno hitro upade. Do tretjega meseca dojenčkove starosti se hrani izključno z mlečnimi nadomestki že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Delež nedojenih otrok je višji pri mamicah, ki imajo nižji socialno ekonomski status in nižjo stopnjo izobrazbe.

  12. Zdravje in življenjski slog v odrasli dobi – izbrani kazalniki

  13. Delež odraslih z indeksom telesne mase =>30, 2011

  14. Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialno-ekonomski položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2008.( Koch, 1997; Gabrijelčič in sod., 2009.) Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

  15. Anketne raziskave zdravja in življenjskega sloga CINDI Z zdravjempovezanvedenjskislog2001–2004–2008-2012: vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB vpliv socialno-ekonomskega položaja trendi življenjskega sloga. S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike, s katerimi lahko odločevalci spremljajo in vrednotijo učinkovitost izbrane strategije na populacijski ravni.

  16. Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbi Vir:raziskava Zzdravjempovezanvedenjski slog, Slovenija, 2012

  17. Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen: vprašalnik FINDRISK Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih 10 letih: Seštevek točk Tveganje za SB pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2

  18. 2% 100% 2% 1% 2% 3% 4% 5% 6% 4% 9% 5% 12% 11% 9% 12% 7% 90% 23% 24% 24% 80% 16% 24% 28% 17% 30% 29% 33% 70% zelo visoko 20% 19% 60% 20% visoko 43% 50% 38% 19% 40% zmerno 70% 36% 37% 65% 30% 35% 58% 58% rahlopovišano 31% 20% nizko 30% 29% 10% 17% 16% 12% 5% 0% 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 moški ženske Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v Naslednjih 10 letih ocenjeno z Vprašalnikom FINDRISCvir: raziskava Zzdravjempovezanvedenjski slog, Slovenija, 2012 Seštevek točk Tveganje za SB pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2

  19. Moški Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v Naslednjih 10 letih ocenjeno z Vprašalnikom FINDRISC, vir: raziskava Zzdravjempovezanvedenjski slog, Slovenija, 2012 Ženske

  20. Sladkorna bolezen v Sloveniji

  21. 110000 99286 96730 100000 92466 88053 90000 83822 79683 75575 80000 54267 52230 70000 65 in več 50277 47989 45363 60-64 60000 42710 število prejemnikov zdravil za zdravljenje SB 40325 55-59 50000 50-54 40000 14945 14199 12631 11311 do 50 let 10662 10152 9677 30000 12369 12352 12026 11531 10840 9996 9311 20000 7438 7282 7423 7404 7242 7290 7148 10000 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi po starosti, Slovenija 2006 - 2012 Virpodatkov: Zbirkaporabezdravilnarecept. IVZ

  22. Vsi bolniki s sladkorno boleznijo Bolniki z neodkritoSB SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNEBOLEZNI 2012 Bolniki z znano sladkorno boleznijo 117.000 (15 % zdrav življ. slog brezzdravil) Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili Bolniki, ki prejemajozdravila za zniževanje glukoze v krvi 99.300 Bolniki, ki dosegajo ciljne vrednosti Bolniki, ki dosegajo željene izide

  23. Starostnospecifičnaprevalencaprejemnikovzdravilzazniževanjeglukozev krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012 Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2% V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4% prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%.

  24. Starostnospecifičnaprevalencaprejemnikovzdravilzazniževanjeglukozev krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012

  25. Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravilzazniževanjeglukozev krvi, Slovenija 2011

  26. V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravilzazniževanjeglukozev krvi okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet, 14.200 (14%) insulin in tablete, 17.663 (18%) samo insulin.

  27. Čezmerna telesna masa in debelost, Vir: raziskava Zzdravjempovezanvedenjski slog, Slovenija 2012 • Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima 45% oseb s SB, • podobno kot splošna populacija (41%). Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri : • 16 % oseb brez diabetesa • 41 % sladkornih bolnikih. • Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega bivalnega okolja.

  28. Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri sladkornih bolnikihVir: raziskava Zzdravjempovezanvedenjski slog, Slovenija, 2008 1 dejavnik tveganja …23 % oseb s SB po 2 dejavnika … 36 % oseb s SB po 3 dejavnike ... 25 % oseb s SB nima teh dejavnikov …13% oseb s SB kajenje sedaj 17 % zvišan krvni tlak >140/90 62 % ITM 25-29,9 45 % zvišan cel. holesterol>5,0 60 % ITM=>30 debelost 41 %

  29. Večina tistih, ki imajo povečano tveganje za sladkorno bolezen, ga lahko zmanjša z zdravim življenjskim slogom. Grafika povzeta po WHO Euro: Tiskovnakonferencaobsvetovnemdnevusladkornebolezni, 13.11.2012

  30. Izbrana izhodišča za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

  31. V procesu, ki vodi do enakih možnosti za zdravje, naj bodo uporabljena štiri vodilna načela: vseživljenjski pristop, od prenatalnega obdobja do mladostništva in odrasle dobe enakost: upoštevati posebej potrebe prikrajšanih (načelo proporcionalnega univerzalizma) medsektorsko delovanje sodelovanje ciljnih skupin - javnost in mladi naj bodo vključeni v nastajanje, izvajanje in spremljanje politik in zdravstvenega varstva.

More Related