Sonja Pirher, Karmen Leskošek

1. TEHNIKI (STROKOVNO-TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE) V PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU NA TRGU DELAKaj (ne)kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje Sonja Pirher, Karmen Leskošek Zavod republike Slovenije za zaposlovanje Portorož, 11. maj 2005

2. Evidenca brezposelnih oseb: podatki o obsegu (zalogi) brezposelnih, prilivih v in odlivih iz brezposelnosti • Evidenca potreb po delavcih oz. prostih delovnih mest: podatki o tekočem povpraševanju po delavcih Izobrazbo v obeh evidencah spremljamo s pomočjo Šifranta poklicne in strokovne izobrazbe, v katerem je najnižja klasifikacijska enota naziv poklicne/strokovne izobrazbe. Grupiranje nazivov poklicne in strokovne izobrazbe je v Šifrantu strukturirano v 8 stopenj izobrazbe (I. do VIII.). Srednja splošna (gimn. maturanti) in strokovnaizobrazba (tehniki) je razvrščena v V. stopnjo.

3. V evidenci brezposelnih beležimo najvišjo doseženo izobrazbo • V evidenci prostih delovnih mest beležimo izobrazbo, ki jo delodajalci navajajo kot pogoj za zasedbo prostega delovnega mesta. Podatki iz obeh evidenc odražajo vsakokratne razmere in stanja med ponudbo in povpraševanjem v preteklosti in v sedanjosti, zato je njihov pomen za dolgoročnejše napovedi zelo omejen.

4. Dejavniki, ki vplivajo na vsakokratne razmere na trgu dela • Ciklična narava gibanja gospodarskih aktivnosti – obseg povpraševanja/obseg brezposelnosti (ponudbe) • Dosežena tehnično-tehnološka in proizvodna struktura dejavnosti – struktura povpraševanja/ struktura brezposelnih • Stopnja zakonske reguliranosti trga dela (zlasti postopki odpuščanja in obsežnost regulacije posameznih poklicev) – fleksibilnost • Demografske spremembe, vključenost populacije v izobraževanje, izobrazbene aspiracije mladih

5. Primerjava anketnih (ILO) stopenj brezposelnosti med državami, dec. 2004 • Značilnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov – prehodnost iz izobraževanja v zaposlitve in stopnje mladinske brezposelnosti Vir: EUROSTAT, SURS

6. Celotna brezposelnost po stopnjah izobrazbe, stanja dec.

7. Brezposelnost iskalcev prve zaposlitve po stopnjah izobrazbe,stanja dec.

8. Brezposelni s V. stopnjo izobrazbe in tehniki, stanja dec.

9. Letni odlivi brezposelnih tehnikov in vseh brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe v zaposlitve

10. Tehniki – iskalci prve zaposlitve, tokovi na letni ravni *Podatek vključuje tudi osipnike iz post sekundarnega izobraževanja

11. Dijaki v zaključnih letnikih srednjega izobraževanja Vir: MZŠŠ, Sektor za srednje šolstvo, nov.2003

12. Prehod v nadaljnje izobraževanje Prehod na trg dela ? Neposredni prehod v zaposlitve Priliv* med brezposelne – iskalci 1. zaposlitve (6.791) ? Zaposlitve* (3.608) Izobraževanje* (2.552) Prehodi maturantov- tehnikov na trg dela in v nadaljnje izobraževanje, leto 2004 (agregatni podatki) Mladi, ki zaključijo strokovno- tehnično izobraževanje (okrog 10.000) *Podatek vključuje tudi osipnike iz post sekundarnega izobraževanja Vir: ZRSZ, 2004

13. Spremembe v sektorski strukturi delovno aktivnih (v %) Vir: SURS

14. Sektorska struktura delovno aktivnih in prispevek sektorjev k dodani vrednosti, leto 2003 (v %) Vir: SURS

15. Stopnje rasti števila delovno aktivnih po področjih dejavnosti – primerjava 2004 z letom 2002

16. Stopnje rasti števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih - primerjava 2004 z letom 2002

17. Obseg in struktura povpraševanja po sektorjih (46%) (60%) (60%) (54%) (43%) (45%) (39%) (39%)

18. Struktura povpraševanja glede na vrsto delovnih mest, leto 2004

19. Pričakovanja delodajalcev pri iskanju delavcev • Strokovna izobrazba, znanje • Dodatna znanja (tuji jeziki, računalništvo) • Delovne izkušnje • Organizacijske in komunikacijske sposobnosti

20. Povpraševanje po diplomantih s V. stopnjo izobrazbe – razmerje med tehniki in gimnazijskimi maturanti (93%) (91%)

21. Povpraševanje po stopnjah izobrazbe

22. Struktura povpraševanja v izbranih nekmetijskih dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004

23. Struktura povpraševanja v izbranih storitvenih dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004

24. Povpraševanje manjšeod ponudbe Ponudba - Povpraševanje Ponudba inpovpraševanjeuravnotežena Povpraševanje večje odponudbe

25. Izobrazba - poklicna področja zaposlitev: primer STROJNI TEHNIK Poklici Glavna poklicna skupina SKP delovodja strojništva, tehnik za strojništvo, programer, organizator in učitelj praktičnega pouka, komercialist za prodajo 3. TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI SODELAVCI izolater, monter, strugar, delovodja, mehanik, skupinovodja 7. POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA industrijski talilec, uprav. strojev za proiz., rezanje, brušenje, kontrolor kov. izdelkov, sestavljalec, voznik, strojevodja 8. UPRAVLJALCI STROJEV IN NAPRAV, INDUSTRIJSKI IZDELOVALCI/ SESTAVLJALCI

26. Izobrazba - poklicna področja zaposlitev: primer EKONOMSKI TEHNIK Glavna poklicna skupina Poklici SKP 2. STROKOVNJAKI strokovnjak za poslovanje, organizator dela, računovodja komercialist za prodajo, zavarovalniški zastopnik, prodajni referent,trgovski potnik, zastopnik za trgovino, poslovni sekretar, referent za pravne zadeve,knjigovodja, tajnik organizacije 3. TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI SODELAVCI uradnik za pisarniško poslovanje: vnašalec podatkov, administrator, tajnik, uradnik v knjigovodstvu/ računovodstvu, skladiščnik, uradnik za poslovanje s strankami: bančni uradnik, receptor 4. URADNIKI 5. POKLICI ZA STORITVE, PRODAJALCI trgovski poslovodja, prodajalec, ekonom, paznik, gostinski poslovodja

27. Dosežena raven strukture dela v Sloveniji še vedno generira največje povpraševanje po delavcih s srednjo POKLICNO izobrazbo, zaradi česar se v tej skupini pojavljajo tudi največji primanjkljaji na trgu dela • Trend vedno večjega vključevanja mladih v srednje in še zlasti v visokošolsko izobraževanje je v zadnjih nekaj letih postopno povečal število brezposelnih s srednjo in visoko izobrazbo in s tem na trgu dela ustvaril neko zalogo znanja, ki jo obstoječa struktura dela (še) ni zmogla uporabiti oz. absorbirati; lahko pa to zalogo znanja razumemo tudi kot razvojni potencial, v kolikor ga bo sfera dela znala izkoristiti v relativno bližnji prihodnosti

28. Po drugi strani se povpraševanje po tehnikih v zadnjih letih ne zmanjšuje in ohranja relativno stabilen delež v celotnem povpraševanju med 16 % in 17 %, skupaj z gimnazijskimi maturanti pa med 17 % in 19 % • Povpraševanje po srednji strokovni izobrazbi in tehnikih je prisotno v vseh področjih dejavnosti – tako v gradbeništvu kot znotraj predelovalnih in storitvenih dejavnostih • Kljub temu se kažejo strukturne neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem znotraj posameznih PROFILOV tehnikov; do presežkov znotraj posameznih profilov prihaja predvsem zaradi zmanjševanja posameznih industrijskih dejavnosti (npr. panog tekstilne, usnjarske, obutvene in živilsko-predelovalne industrije), do primanjkljajev pa zaradi premajhnega priliva diplomantov iz posameznih smeri srednjega strokovnega izobraževanja

29. Delodajalci med pogoji za zaposlitev v okrog polovici evidentiranih potreb po delavcih navajajo tudi delovne izkušnje, zato je z vidika olajšanja prehodov iz izobraževanja v zaposlitve pomembno v programe izobraževanja integrirati praktično usposabljanje ter različne oblike konkretne uporabe teoretičnih in strokovnih znanj v značilnih delovnih situacijah • Zaposlovanje delavcev, še zlasti iskalcev prve zaposlitve, je praviloma povezano z zaposlitvami za določen čas, kar ima za posledico pogosto prehajanje med statusom zaposlenosti in brezposelnosti na eni strani ter med posameznimi poklicnimi področji na drugi strani

30. V takih razmerah so z vidika zaposljivosti vse bolj pomembne tudi poklicno nespecifične, tj. poklicno transferzalne ali ključne kompetence; v prid tej ugotovitvi gre prav tako dejstvo, da jih delodajalci pri iskanju delavcev vse pogosteje izpostavljajo • Razvijanje poklicno nespecifičnih kompetenc gre zato razumeti kot pomemben razvojni izziv, ki ga pred nas postavlja vse bolj dinamično in dolgoročno težko predvidljivo dogajanje na trgu dela