SICENTER Ljubljana KJE SI SLOVENIJA IN KJE JE EVROPA?

1. SICENTERLjubljanaKJE SI SLOVENIJA IN KJE JE EVROPA? Prof. dr. Pavle Sicherl Posvetovanje Slovenija, lizbonska strategija in barcelonski cilji, Ljubljana, 6.6.2003 www.sicenter.si Pavle.Sicherl@sicenter.si

2. Kje smo, kam gremo in kam bomo prišli • Začetna točka vsake strategije je celovita ocena položaja v katerem se nahajamo • Ta v javnosti niha med neupravičenim zadovoljstvom in pretiranim pesimizmom • Mednarodne primerjave v času in prostoru so pomoč za bolj realistično oceno, v tem prispevku bo položaj Slovenije prikazan z novo statistično mero – časovno distanco • Časovna distanca (S-distanca) meri razliko v času, ko primerjani enoti dosežeta isto raven indikatorja

6. Slovenija zaostaja za EU 15 pri produktivnosti in strukturnih značilnostih ter zdravju za 10 do 20 letpri avtomobilih in mobilnih telefonih je blizu povprečja • Delež zaposlenosti v storitvah 21 let • BDP na prebivalca 18 let • Produktivnost (BDP na zaposlenega) 18 let • Pričakovana življenjska doba (ženske) 12 let • Izvoz na prebivalca za uspešnimi državami EU 10-30 let • Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 10 let • Avtomobili na prebivalca 3 leta • Naročniki mobilne telefonije enaki • V splošnem je položaj Slovenije boljši pri manj zahtevnih področjih kot pri bolj zahtevnih, rabimo kvalitativni preboj

7. Razkorak med ZDA, EU 15 in Slovenijo • Pri BDP na prebivalca je časovna distanca med ZDA in EU 15 tako velika kot med EU 15 in Slovenijo • Največja časovna prednost ZDA pred EU 15 je na R&R področju, okoli 20 let pri deležu R&R v celotni zaposlenosti in okoli 40 let pri vlaganjih v to področje v industriji na prebivalca; povprečna leta šolanja v ZDA prekašajo vrednost za EU 15 za okoli 15 % • Tudi pri primerjavi štirih kohezijskih držav v sedanji EU s povprečjem EU 15 velja podobna slika • Ali je Slovenija resnično in ne le na papirju pripravljena vzpostaviti pravilne prioritete?

10. Slovenija ni dobro pripravljena na svetovni izziv: družba temelječa na znanju • V lizbonski strategiji sta hkrati poudarjena hitrejša rast in večja kohezija • Ena od zahtev učeče se družbe je reintegracija strategij podjetij, socialnih partnerjev in politik na raznih področjih. V družbi, kjer je malo medsebojnega zaupanja, se lahko le malo nauči in informacije se ne morejo učinkovito uporabljati. Lundvall 2002 • Znanje in sposobnosti niso inkorporirane le v posamezniku, temveč lahko tudi v organizacijah in regijah. Arrow 1994

11. Znanje, fleksibilnost, sinergija in pripravljenost na spremembe • Pri integraciji in celovitosti je po mojem mnenju največji problem v usmerjanju družbenih in gospodarskih procesov v Sloveniji Sicherl 1994 • Koordinacijski deficitje značilen za vse vlade v samostojni Sloveniji in skupaj s predlaganjem konkretnih mer je treba poudariti odločilen pomen ustvarjanja dejanskega družbenega konsenza za učinkovitost gospodarjenja in trajnostni razvoj • Naučimo se nekaj od uspešnih majhnih držav: doseganje družbenega konsenza o razvoju z odprtostjo in toleranco je bila podlaga za kasnejše uspehe in fleksibilnost Irske in Nizozemske Cogan 2001, McCarthy 2002, Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, 1997