DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR

1. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR POIŠČIMO KORENINE ZA NOV TEHNIČNI RAZVOJ SLOVENIJE TAM tehnološki gigant Maribora Okrogla miza Maribor 24. 01. 2013 Fakulteta za strojništvo UNI-MB

2. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Boris DUH, univ. dipl. inž. str. MARIBOR JE BIL INDUSTRIJSKO MESTO

3. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR • Majhno podeželsko mesto • s 1000 prebivalci, postane v drugi polovici 19. stoletja industrijsko mesto. • Leta 1846 je železniška proga Dunaj – Trst dosegla Maribor, • leta 1863 so bile zgrajene velike vzdrževalne delavnice za vagone in lokomotive z več kot 1000 zaposlenimi.

4. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Tovarna kavnih nadomestkov Mlinska ulica 1848

5. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Tovarna kavnih nadomestkov Strossmayerjeva ulica 1855

6. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Tovarna kavnih nadomestkov Orožnova ulica 1859

7. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Delavnice južne železnice z delavsko kolonijo 1872

8. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Delavnice južne železnice 1875

9. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR V obdobju med obema svetovnima vojnama 1918 – 1941 je bil Maribor deležen druge industrializacije. Po potrošnji električne energije na prebivalca je bil Maribor na prvem mestu v tedanji Jugoslaviji.

10. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Najpomembnejše tovarne v Mariboru Tekstilne: Doctor in drug, Thoma, Schonsky, Mautner, Zelenka, Hutter, Erlich, Rosner. Kovinska industrija: Splošna stavbna družba, Tovarna zvonov Pengg, Ježkova tovarna strojev in livarna, Kovina. Kemija in prehrana: Zlatorog, Tovarna mesnih izdelkov, Pivovarne.

11. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Po drugi svetovni vojni 1945 je Maribor predstavljal velik gospodarski potencial za opustošeno Jugoslavijo. Zato so se pričela izgrajevati nova industrijska podjetja, ki so dosegla tudi več tisoč zaposlenih. TAM, Metalna, Hidromontaža, Mariborska livarna, Primat, TVT, Elektrokovina, TSN, Swaty, Vesna, Cevovod, MTT, Tekstilna tovarna Tabor, Vigonka, Svils, Marles, Intes, Zlatorog.

12. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Mariborska industrija je imela leta 1978 že 39.000 zaposlenih, vseh zaposlenih v Mariboru je bilo 83.500. Industrija je torej zaposlovalo skoraj 50% vseh zaposlenih. V Mariboru so se z razvojem industrije razvile tudi šole. Ob močnih strokovnih šolah tudi višje in visoke šole predvsem tehnične in končno je Maribor dobil tudi Univerzo.

13. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Po letu 1991 se je z nerazumnimi potezami politike pričelo uničevati industrijo. Likvidirana je bila vsa tekstilna industrija in skoraj vsa kovinsko-predelovalna industrija. Ostali so samo manjši obrati. Le redke tovarne so ostal v obstoječem obsegu: Mariborska livarna, Primat, TSN, Zlatorog (Henkel), Intes, Swaty.

14. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Leta 1992 se je poskušalo v Mariboru s projektom »Maribor jutri« ob pomoči svetovalne firme SRI International iz Kalifornije izdelati strateški načrt preoblikovanja mariborskega gospodarstva. Žal je vse ostalo le v predalih.

15. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Leta 1992 se je poskušalo v Mariboru s projektom »Maribor jutri« ob pomoči svetovalne firme SRI International iz Kalifornije izdelati strateški načrt preoblikovanja mariborskega gospodarstva. Žal je vse ostalo le v predalih.

16. DSI - DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV MARIBOR ZVEZA INŽENIRSKIH DRUŠTEV MARIBOR Ena od ugotovitev v projektu Maribor jutri je bila: Če Mariboru ne bo uspelo opredeliti strateške usmeritve, potem se njegova industrija in infrastruktura ne bosta mogli preobraziti, gospodarstvo bo nazadovalo. Žal se je to tudi udejanjilo.