150 likes | 464 Views
vaja: KONDUKCIJA. V ATMOSFERI IN TLEH IMAMO TRI OSNOVNE NAČINE ZA PRENOS ENERGIJE. SEVANJE (za prenos ne potrebujemo materije) primer : vroča žica v žarnici oddaja svetlobo in s tem energijo preko elektomagnetnega valovanja KONDUKCIJA (neposreden dotik, brez mešanja snovi, pomembna v tleh)
E N D
V ATMOSFERI IN TLEH IMAMO TRI OSNOVNE NAČINE ZA PRENOS ENERGIJE • SEVANJE(za prenos ne potrebujemo materije) primer: vroča žica v žarnici oddaja svetlobo in s tem energijo preko elektomagnetnega valovanja • KONDUKCIJA(neposreden dotik, brez mešanja snovi, pomembna v tleh) primer: kuščar, ki leži na segreti skali, prejema od nje energijo s kondukcijo • KONVEKCIJA(z mešanjem snovi, pomembna v atmosferi in oceanih) primer: topel zrak v predavalnici je posledica toplih radiatorjev in konvekcije – mešanja zraka
4 m 200C 100C GRADIENT-sprememba spremenljivke vzdolž razdalje-ima smer in velikost-kaže v smeri največjega naraščanja spremembe TEMPERATURNI GRADIENT - predstavlja spremembo temperature vzdolž določene razdalje - če obstaja temperaturni gradient, ga prenos toplote skuša izničiti - TOPLOTA se prenaša v smeri OD VIŠJE PROTI NIŽJI TEMPERATURI
GOSTOTA KONDUKTIVNEGA TOKA TOPLOTE V TLEH(1.FICKOV ZAKON) Gostota konduktivnega toplotnega toka v smeri največjega padca temperature na enoto ploskve in časa..........................(Wm-2) Toplotna prevodnost..................................................(Wm-1K-1) (sposobnost snovi za prevajanje toplote) PREVODNIKI:velik k, dobro prevajajo toploto, npr. kovine IZOLATORJI:majhen k, slabše prevajajo toploto, npr. zrak Vertikalni temperaturni gradient v tleh....................(Km-1)
TOPLOTNA (k) in TEMPERATURNA ( ) PREVODNOSTza nekatere tipe tal, zrak in vodo
ENERGIJA, ki jo oddaja telo zaradi kondukcije Gostota toplotnega toka v tleh...(Wm-2) Čas............................................(s) Površina.....................................(m2)
ČASOVNA SPREMEMBA TEMPERATURE TAL(2.FICKOV ZAKON) Temperaturna prevodnost tal...................................(m2s-1) Toplotna prevodnost tal............................................(Wm-1K-1) Volumska toplotna kapaciteta tal (gostota tal v kgm-3, specifična toplota tal v Jkg-1K-1)
dan SPREMINJANJE TEMPERATURE TAL Z GLOBINO TEMPERATURA °C Dnevna nihanja temperature tal ČAS (ure) leto TEMPERATURA °C Letna nihanja temperature tal ČAS (meseci)
Ap T Zima Noč Poletje Dan A(z) z NIHANJE TEMPERATURE NA POVRŠINI TAL NIHANJE TEMPERATURE TAL NA GLOBINI Z KAKO OPIŠEMO Z ENAČBO A(z), če poznamo Ap in z?
Torek, 6. decembra 2005 - Temperature tal ob 7. uri Temperatura v globini (°C) Opazovalna postaja5 cm10 cm LJUBLJANA0.41.1 MARIBOR-let.3.24.1 MURSKA SOBOTA3.63.8 PORTOROŽ8.38.9 BILJE6.97.1 NOVO MESTO5.76.2 (Vir podatkov: ARSO) Torek, 28.novembra 2006 - Temperature tal ob 7. uri Temperatura v globini (°C) Opazovalna postaja5 cm10 cm LJUBLJANA 8.7 9.5 MARIBOR-let. 6.7 7.7 MURSKA SOBOTA 7.8 8.0 PORTOROŽ 12.1 12.8 BILJE 11.2 11.4 NOVO MESTO 9.3 9.7 (Vir podatkov: ARSO)
NIHANJE TEMPERATURE TAL A(z) na globini z opišemo glede na nihanje temperature na površini tal Ap kot Nihanje temperature tal na globini z....................................(K) Nihanje temperature tal na površini tal ...............................(K) Globina, na kateri računamo nihanje temperature..............(m) Globina dušenja temperaturnih nihanj..................................(m)
GLOBINA DUŠENJA TEMPERATURNIH NIHANJ GLOBINA DUŠENJA................................................... (m) je tista globina tal, na kateri je temperaturni razpon (NIHANJE TEMPERATURE!!) le še 37% (ali 1/e) vrednosti temperaturnega razpona na površini tal TEMPERATURNA PREVODNOST......................... (m2s-1) DOLŽINA PERIODE TEMPERATURNEGA NIHANJA.................(s) (dan, leto) *dnevno nihanje P = 24 ur 86 400 s *letno nihanje P = 365 dni 31 536 000 s