Kmetijstvo v načrtih upravljanja zavarovanih območij

1. Kmetijstvo v načrtih upravljanja zavarovanih območij Kakšno naj bo kmetijstvo na Goričkem? Krajinski park Goričko, 23.5.2007 Alma Vičar, MOP

2. Kaj je NU? Načrt upravljanja ZO je programski akt, s katerim se določijo, ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva : • podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti z Naturo 2000, • razvojne usmeritve in • način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja (60. člen, ZON)

3. Zakaj NU? Posamezna zavarovana območja zaobjemajo kompleksna razvojna in varstvena vprašanja: • izpolnjevanje obveznosti Nature 2000, • varstvo in raba naravnih vrednot, • varstvo in raba krajine, varstvo in raba naravnih dobrin (tla, voda, …), • krepitev kakovosti bivanja, • doseganje trajnostnega razvoja (družbenega, gospodarskega, okoljskega, kulturnega in prostorskega), ki izhaja iz potencialov ZO ipd.

4. Kakšen je značaj NU NU je samostojen: • programski dokument , ki nastaja in se izvaja v soodvisnosti z razvojnimi, varstvenimi in prostorskimi dokumenti. Ima tudi prostorsko razdelavo. • organizacijsko ekonomski dokument za s strani države ali občine določenega upravljavca. • izvedbeno koordinacijski dokument za usmerjanje drugih uporabnikov (deležnikov) območja NU določa za zavarovano območje: • strategijo (vizijo) bodočega razvoja in varstva ZO • program upravljanja ZO, ki določa način varstva, rabe in upravljanja ZO z vidika ohranjanja narave ter usmeritve za varstvo in razvoj drugih dejavnosti • operativni načrt izvedbe v prostoru, času, financah in izvajalcih.

5. Vloga NU v celovitem načrtovanju NU ne nadomešča sektorskih ali prostorskih aktov. NU mora nastajati v tesni medsebojni povezavi z veljavnimi sektorskimi in drugimi razvojnimi dokumenti na ZO. Kot tak zagotavlja: • oblikovanje skupnih rešitev, • usklajevanje interesov in • njegovo uresničljivost ter učinkovitost.

6. Pomen kmetijstva v ZO Kmetijske površine so značilni sestavni del kulturne krajine in pomemben element biotske raznovrstnosti Kmetijska dejavnost ohranja funkcijo in izgled kmetijskih površin, kar prispeva k: • preprečevanju zaraščanja, • ohranjanju krajinskih značilnosti, • ohranjanju habitatov in biotske raznovrstnosti. Kmetijstvo je lahko temelj varovanja krajine in ohranjanje narave skozi človekovo aktivnost

7. Ukrepi prilagojene rabe • Ukrepi za zagotavljanje prilagojene rabe kot pogoj zagotavljanja ugodnega stanja vrst in habitatov: • Kmetijsko okoljski programi • Spodbujanje ekološkega kmetovanja • Odkupi zemljišč in neposredno upravljanje • Izvajanje programov kot neposredna pomoč lastnikom zemljišč • Programi izobraževanja

8. Ukrepi za razvoj podeželja • Ukrepi v podporo razvoju podeželja in povečanju dohodka lokalnega prebivalstva • Oblikovanje dopolnilih dejavnosti na kmetijah v povezavi z zavarovanim območjem (vodništvo, domača in umetna obrt, spominki,...) • Oblikovanje novih tržnih niš za kmetijske proizvode • razvoj blagovnih znamk zavarovanih območij - narava kot blagovna znamka • Povezovanje pri trženju, pomoč pri prodaji, skupna promocija

9. Širši razvojni ukrepi v podporo kmetijstvu • Ukrepi oblikovanja “dodane” vrednosti zavarovanega območja • Oblikovanje eko - parkovnih destinacij • Oblikovanje ponudbe eko-kulinarike • Povezovanje kmetijstva in turizma vzpostavitev infrastrukture za obiskovanje varovanih območij pritegne obiskovalce in turiste na določeno območje in jih »koncentrira« na točke, kjer je možno tržiti lokalne proizvode (informacijski centri, opazovalnice, razgledišča, označevanje, pešpoti,..) in infrastrukture javne uporabe (kolesarske poti, parkirišča,…)

10. Hvala za pozornost!