Zrelost i podgotvenost na decata za poa\awe na u~ili[te

1. Zrelost i podgotvenost na decata za poa\awe na u~ili[te Prof. d-r Lena Damovska

2. Istoriski tretman na problemot na zrelost na decata za poa\awe vo prvo oddelenie • Komenski • "Maj~ina [kola"-(gi postavuva prvite testovi "jabolko i pari" za merewe na zrelosta na decata za poa\awe vo u~ili[te) • Frebel - "Vospitanie na ~ovekot"-(na deteto da mu se dade ona [to go bara sekoj stepen od negoviot razvitok, za da mo`e toa da razvie nov povisok stepen)

3. Malo dete 1. Telesna (fizi~ka) zrelost Oblik-stepen na razvienost na maloto dete U~ili[no dete Oblik-stepen na razvienost na u~ili[noto dete Dizinger"Kon problemot na zrelosta za u~ili[te" (razlikuva dva aspekti na zrelost: fizi~ka i mentalna zrelost)

4. 2. Emocionalno-socijalna zrelost Ograni~ena izdr`livost Samovolnost Potkleknuvawe na nagonite Egocentri~no dr`ewe vo podra~jeto na kolektivnosta Pogolema sposobnost za koncentracija i izdr`livost Volnost da se prifa]aat zada~i Sposobnost za otka`uvawe i potisnuvawe na nagonite Svesnost za pravilata vo podra~jeto na kolektivnosta

5. Zrelost i podgotvenost kako integralni celini vo fizi~kiot, intelektualniot i socijalno-emocionalniot razvoj na deteto 1. Fizi~kata zrelost i podgotvenosta • Poseduvawe odredena snaga i izdr`livost • Individualen napredok vo etapite na razvojot na deteto • Individualno otstapuvawa (vo pozitivna ili negativna smisla) vo fizi~kiot razvitok na decata

6. Telesnata razvienost na predu~ili[noto dete i proporciite na negovata fizi~ka struktura zna~itelno se razlikuvaat od dete na u~ili[na vozrast. Karakteristiki na dete koe zapo~nuva da odi na u~ili[te: - Relativno namalen odnos na glavata i teloto; - Pro[ireni ramena; - Izdol`uvawe na nozete, - Zna~ajno povisok stepen na skostenost (pogolema stabilnost)

7. Obvrski posteveni pred deteto-u~enik • Stanuvawe vo opredeleno vreme; • Samostojnost vo podgotvuvawe za u~ili[te; • Sovladuvawe izvesna oddale~enost do u~ili[teto; • Izdr`livost za vreme na ~asovite; • Izvr[uvawe na zada~ite [to gi postavuva nastavata; • Izgotvuvawe na doma[ni zada~i i sl.

8. Normalniot fizi~ki razvitok na decata vo ranata i predu~ili[nata vozrast ima presudno zna~ewe za celokupniot natamo[en razvitok. Me\utoa ne treba da se zanemari faktot deka kako fizi~kiot taka i intelektualniot razvitok na deteto napreduvaat vo opredeleni fazi i zakonitosti, pa ottuka na normalniot fizi~ki razvoj na deteto gledame samo kako na edna od komponentite [to obezbeduvaat zrelost i podgotvenost na deteto za u~ili[te.

9. 2. Umstvena zrelost i podgotvenost • Normalniot razvitok na govorot na deteto e od golemo zna~ewe za negovo podgotvuvawe za u~ili[te i za natamo[no [koluvawe vo osnovnoto u~ili[te, a pak toj razvoj zavisi od: • Fizi~kata razvienost; • Intelektualnata razvienost; • Govornata stimulacija od okolinata

10. Socijalniot govor kaj predu~ili[noto dete se karakterizira po tretata godina od `ivotot • Socijaliziraniot govor kaj predu~ili[noto dete ima tendencija na brz razvitok, zbogatuvawe na jazi~kiot fond i gramati~ko oformuvawe

11. Deteto koe [to intelektualno napreduva vo procesot na sorevaweto i umstvenata aktivnost se osposobuva da gi sogleduva (otkriva) poedinostite na predmetite i pojavite [to dotoga[ bile ispu[teni, da go koncentrira vnimanieto i podolgo da go zadr`i vrz tie osobenosti, so cel da gi razjasni i da ja otkrie vrskata me\u poedinostite [to gi nabquduva i celinata [to bila porano raspoznaena i pretstavuva negovo iskustvo.

12. Deteto vo predu~ili[niot period e intelekutalno sposobno za: • Analiti~ko mislewe-(analiza na dostapni situacii i donesuvawe svoi zaklu~oci); • Verbalno soop[tuvawe na dobienite znaewa i iskustva; • Postepen premin od konkretno kon apstraktno mislewe

13. 3. Socijalno-emocionalna zrelost i podgotvenost • Socijalno-emocionalna zrelost i podgotvenost za zapi[uvawe na decata vo u~ili[te pretstavuva stepen na usvoeni socijalni normi vo povedenieto, so pomo[na na koi tie go zazemaat svoeto mesto vo socijalnata grupa.

14. Postoi razli~en stepen do koj oddelni deca ja manifestiraat socijalnata zrelost i podgotvenost za aktivna rabota vo organizirana socijalna grupa. Ottuka postoi kategorizacija na : • Deca prifateni od socijalnata grupa; • Deca neprifateni od ~lenovite na socijalnata grupa

15. Socijalnite vrednosti odnosno normi vo Dolovata skala (skala zaispituvawe na socijalnata zrelost) se podeleni vo pove]e kategorii: • op[ta samostojnost na deteto; • samostojnost vo oblekuvaweto; • samostojnost vo jadeweto; • samostojnost vo upravuvaweto so sebe; • komunicirawe so okolinata; • socijalizacija vo potesna smisla (li~ni kontakti i sli~no); • lokomocija (dvi`ewe)

16. Faktori koi [to vlijaat na uspe[nata socijalizacija: • Inteligencija; • Karakternite osobenosti na deteto; • Zdobienite naviki za samostojnost vo rabotata, • Zdravstvenata sostojba; • Predznaewata; • Vospitanieto i dr.

17. Zrelosta na deteto i emocionalnata stabilnost • Stabilnost na emotivnite reakcii, sposobnost niv da kontrolira strav, lutina, pla~ i dr. • Poseduvawe ~uvstvo za: • Odgovornost; • Itelektualna rabota; • Istrajnost vo rabotata; • Ispolnitelnost na zada~ite; • Literaturata; • Muzikata i sl.

18. Vospitanieto na deteto na socijalen plan vo predu~ili[niot period treba da obezbedi: • negova sorabotka so drugite deca vo oddelenieto; • so u~itelot; • da obezbedi adaptacija na deteto vo u~ili[te bez pogolemi pote[kotii; • da gi prifati u~ili[nite normi i • da gi ispolnuva barawata i zada~ite [to ]e gi dobivaat vo nastavnata rabota i drugite u~ili[ni aktivnosti.