Demografija – veda o prebivalstvu

1. Demografija –veda o prebivalstvu Vojka Šircelj Statistični urad Republike Slovenije IBMI, 18.12.2007

2. DEMOGRAFIJA • ZBIRANJE PODATKOV • FORMALNA DEMOGRAFIJA • KAKO POSTANEM DEMOGRAF?

3. Achile Guillard, 1855: Elementi človeške statistike ali primerjalna demografija. Predmet demografije je proučevanje prebivalstva. Prebivalstvo je skupina ljudi, živečih na določenem ozemlju, ki se neprestano spreminja zaradi vstopov v skupino in zaradi izstopov iz skupine. P2 = P1 + rojstva – smrti + priselitve – odselitve (osnovna demografska enačba) Demografijo zanimajo prebivalci kot skupine, ne kot posamezniki.

4. DEMOGRAFIJA • SOCIALNA DEMOGRAFIJA • FORMALNA DEMOGRAFIJA DEMOGRAFSKA POLITIKA

5. FORMALNA DEMOGRAFIJA • DEMOGRAFSKA ANALIZA • DEMOGRAFSKI MODELI

6. DEMOGRAFSKA ANALIZA 1. Velikost, razporeditev in sestavo prebivalstva Slike prebivalstva v določenih trenutkih. velikost = število enot (osebe, družine, gospodinjstva) razporeditev = geografska, vrste naselij sestava = sestava prebivalstva po različnih značilnostih (starost, spol, itd.) 2. Procesi, ki neposredno vplivajo na sestavo prebivalstva: rodnost, umrljivost, selitvnost; poročnost, itd.

7. Koeficienti maskulinitete v starosti 0 let, Kitajska in Slovenija

8. DEMOGRAFSKI MODELI • Modeli, ki prikazujejo, kaj bi se zgodilo v točno določenih, lahko tudi popolnoma nerealnih, pogojih umetne generacije (synthetic cohorts) stabilno prebivalstvo (Lotka 1907-1925) projekcije – poskus pogleda v prihodnost • Modeli, ki poskušajo čim natančneje posnemati realnost

9. SOCIALNA DEMOGRAFIJA Povezave (razmerja) med statičnimi in dinamičnimi elementi (sestava in procesi) ter družbenim okoljem, v katerem se odvijajo. Socialna demografija odgovarja na vprašanje ZAKAJ? Začetnik socialne demografije Thomas Robert Malthus (1798 )

10. DEMOGRAFSKA POLITIKA Sistem ukrepov, ki deluje na demografske procese in s katerim naj bi dosegli tako spreminjanje števila in sestave prebivalstva, ki bi bilo usklajeno z ekonomskimi, socialnimi in političnimi cilji države.

11. ZBIRANJE PODATKOV • DEMOGRAFSKA STATISTIKA • DRUGI VIRI

12. DEMOGRAFSKA STATISTIKA • Popisi • Vitalna statistika • Registri • Ankete

13. Popis = prikaz stanja v določenem časovnem trenutku Popisi v Sloveniji (1754) 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002

15. Vitalna statistika Statistika rojstev, smrti, priselitev, odselitev; porok, razvez, posvojitev, priznanj in ugotovitev očetovstva. Tridentinski koncil (1565–1553) Slovenija: • Prva poročila o »status animarum« iz 17. stoletja • 1763 se prične redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poročenih (župniki). • Uvajati se začne statistika preseljevanja (deželne vlade). • 1829 začne Statistični urad na Dunaju objavljati letne podatke o naravnem gibanju prebivalstva in to od leta 1818 dalje • Med prvo in drugo svetovno vojno podatkov zelo malo (1/3 Slov. v Italiji). • 1946 registracija rojstev, smrti in porok preide v pristojnost državnih organov.

17. Registri Slovenija: 1953 – vzpostavljeni lokalni registri prebivalstva 1971 – vzpostavljen centralni register prebivalstva Ankete DRUGI VIRI

18. DEMOGRAFSKA ANALIZA Demografska analiza je skupek metod s pomočjo katerih iz absolutnih podatkov, ki jih zbere demografska statistika ali pa raziskovalci sami, pridobimo različne kazalnike. Prva naloga demografske analize je, da iz opazovanega pojava izloči vpliv številčnosti prebivalstva. STOPENJE (rate, taux). število živorojenih otrok Npr.: --------------------------------- * 1000 srednje število prebivalstva (number of 'person-years of exposure to risk') Stopnje se praviloma izračunavajo za eno leto.

19. Umrli moški na 1000 moških, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

20. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

21. Umrle ženske na 1000 žensk, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

22. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za ženske, Slovenija po upravnih enotah,1989-1993

23. DEMOGRAFSKA ANALIZA Druga naloga demografske analize pa je določitev intenzivnosti in koledarja. INTENZIVNOST predstavlja povprečno število dogodkov na eno osebo. KOLEDAR predstavlja razporeditev dogodkov po starosti. Intenzivnost in koledar sta bistveni značilnosti vsakega demografskega pojava. Tablica je tabela iz katere lahko razberemo intenzivnost in koledar pojava.

24. DEMOGRAFSKA ANALIZA • po generacijah (vzdolžna ali longitudinalna analiza) (generacija je skupina oseb, rojenih v istem koledarskem letu) • po koledarskih letih (prečna ali transferzalna analiza) V generacijah je intenzivnost pojava praviloma manjša od 1. Izjema je umrljivost.

26. Kvantitativne metode analize v demografiji: • demografske • statistične

27. Korelacijska matrika za leto 2002 in generacije 1957–1961

28. PROJEKCIJE • MATEMATIČNE S pomočjo matematične enačbe izračunamo prihodnje število prebivalstva (linearna rast, eksponencialna, logistična, itd.) • ANALITIČNE (metoda komponent) Vanje je vgrajenih vrsta predpostavk o umrljivosti, rodnosti, selivnosti, itd. Zato so vsebinsko bogatejše.

29. Za izdelavo enostavne analitične projekcije potrebujemo: - izhodiščno starostno-spolno sestavo prebivalstva - hipoteze o: umrljivosti rodnosti selivnosti

30. Primerjava števila prebivalcev Slovenije po različnih projekcijah