29. seja Sveta Pomurske razvojne regije Hotel Bioterme, Moravci v Slovenskih goricah

1. 29. seja Sveta Pomurske razvojne regijeHotel Bioterme, Moravci v Slovenskih goricah Delavnica “OSKRBA POMURJA S PITNO VODO” Janez Rožmarin, Občina Ljutomer

2. Predstavitev Pomurske regije Območje celovitega projekta predstavljajo občine, ki so vključene v Pomursko statistično regijo. To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je tu prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske površine v tem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja. Odročna lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski položaj regije; ta se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (11.160 EUR leta 2007) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2008 skoraj dvakrat višja od slovenskega povprečja). Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2008 je bila v tej regiji zabeležena najvišja negativna letna stopnja rasti prebivalstva, -4,0 ‰. Upadanje števila prebivalcev je v veliki meri posledica visoke umrljivosti in nizke rodnosti.

3. Predstavitev Pomurske regije Po velikosti je Pomurska statistična regija sedma izmed 12. slovenskih statističnih regij. Pomurska regija obsega štiri upravne enote ter sedemindvajset občin. Statistika Pomurske regije POVRŠINA: 1.337 km2 (6,6% Slovenije) ŠTEVILO PREBIVALCEV: 119.537 ŠTEVILO OBČIN: 27 ŠTEVILO NASELIJ: 346 GOSTOTA: 89,4 preb./ km2 DELOVNO AKTIVNI PREBIVALCI: 43.464 Vir: Slovenske regije v številkah, Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana 2010

4. Občine v Pomurski regiji

5. Pravne podlage - Pogodba o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, Murska Sobota, 21. 1. 2005, - pogodbo podpisalo 25 občin - pogodbe nista podpisali občini Apače in Ljutomer - Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015), Uradni list RS, št. 87/2. 11. 2009 - 11. člen (vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo) Vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo se izvedejo iz nacionalnih in kohezijskih sredstev državnega proračuna v okvirni višini 98 milijonov EUR. V času trajanja zakona je kot posredniško telo na področju kohezijske politike za izvedbo projekta odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor. Sredstva se zagotovijo na njegovih proračunskih postavkah. V skladu s tem zakonom je vzpostavljena projektna pisarna vlade v Pomurski regiji kot začasna oblika delovanja službe. Pisarna usklajuje, svetuje in pomaga pri izvedbi ukrepov.

6. Pravne podlage - Aneks št.1 k Pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, 21. 1. 2005, Radenci, 23. 3. 2010 - enovit sistem oskrbe s pitno vodo iz sklenjene pogodbe … je razčlenjen v tri samostojne projekte – sisteme A, B in C; - za vsak sistem se vloži posebna (ločena) vloga za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada; - vsaka vloga mora vsebovati vodne vire, transportne ter primarne in sekundarne cevovode s pripadajočimi objekti.

7. Pravne podlage - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 Vlada Republike Slovenije je na 85. redni seji dne 3. 6. 2010 pod točko 12 sprejela sklep, s katerim je potrdila spremembe Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 in Spremembe Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. - točka 3.2.5 Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda, točka 3.2.5.1 Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod - Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure 6 mio EUR - točka 3.2.5 Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda, točka 3.2.5.2 Oskrba s pitno vodo - Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A 26 mio EUR - Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem B 50 mio EUR - Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C 47 mio EUR

8. Oskrba Pomurja s pitno vodo • Projekt Oskrba Pomurja s pitno vodo je vsebovan v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. • Pri koncipiranju oskrbe s pitno vodo v Pomurju je iz zgodovinsko organizacijskih razlogov in tehnološke zaokroženosti oskrbovalnih con sistem oskrbe s pitno vodo razdeljen na tri sisteme: • Sistem A, ki obsega vzhodni del Prekmurja, in sicer občine Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Kobilje • Sistem B, ki obsega zahodni del Prekmurja, in sicer občine Murska Sobota, Tišina, Beltinci, Hodoš, Moravske toplice, Šalovci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Puconci in Rogašovci ter • Sistem C, ki obsega celotni desni breg reke Mure, in sicer občine Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Ljutomer, Veržej in Razkrižje. Občine iz teh sistemov so svojo voljo in potrebo po izgradnji vodovodne infrastrukture izrazile s podpisom Medobčinskih pogodb, ki opredeljujejo pogoje izgradnje, obratovanja in skupnega upravljanja posameznega sistema.

9. Oskrba Pomurja s pitno vodo

10. ŠTEVILO PREBIVALCEV PO SISTEMIH A, B IN C

11. Oskrba Pomurja s pitno vodo

12. Oskrba Pomurja s pitno vodo

13. Oskrba Pomurja s pitno vodo

14. Oskrba Pomurja s pitno vodo

16. Tehnološke karakteristike Razlogi za razvojno pomoč so v tem, da se kar 21,6% prebivalcev Pomurske regije oskrbuje z vodo, ki pogosto kakovostno ni ustrezna, kar 17% prebivalcev pa se oskrbuje z vodo, ki ni pod nadzorom. Z vidika vzpostavljanja osnovnih pogojev za konkurenčnost regije je reševanje oskrbe s pitno vodo izrednega pomena. Oskrba s pitno vodo se je v Pomurju razvijala lokalno. V času razvoja so nastali občinski vodovodni sistemi, temelječi na vodnih virih: lendavski, ljutomerski, murskosoboški, radgonski … vezani na vodne vire iz podtalnice, za katere ob njihovem nastanku še ni bilo dosti zavesti o potrebni zaščiti na vodovarstvenih območjih. Na vodo deficitarnih območjih in praviloma razvojno najbolj nerazvitih delih Goričkega in Slovenskih goric pa se prebivalstvo še danes oskrbuje z vodo iz lokalnih – individualnih, vaških vodnih virov brez ustreznega nadzora. Poskusi z globinskimi vrtinami so pokazali, da voda sicer je, a majhne in spremenljive izdatnosti, obremenjena z raztopljenim železom, manganom in ponekod z arzenom.

17. Tehnološke karakteristike V glavnem ima Pomurje dva dominantna problema oskrbe s pitno vodo: • Nezadostna zaščita vodonosnika na vodnih virih in posledično kakovostni problemi na zajetjih podzemne vode ter nezadostna zmogljivost za zagotavljanje varnosti in razvoja oskrbe s pitno vodo. • Na območju Goričkega in Slovenskih goric ni razvite javne oskrbe s pitno vodo. Vodni viri in nerazvitost okolja tega niso omogočili. Tema območjema je potrebno s transportnimi oz. medobčinskimi cevovodi vodo pripeljati in od tam razviti občinsko vodovodno infrastrukturo.

18. Predlagane rešitve Načrtovanje potreb po vodi za dolgoročno obdobje 50 let je vedno nehvaležna naloga. Regionalni planski dokumenti ne sežejo tako daleč, ključne vodne vire pa je potrebno rezervirati v vodnogospodarskih in prostorskih razvojnih konceptih za najmanj to obdobje. Demografski podatki za Pomurje kažejo stagnacijo rasti prebivalstva. V preteklosti sta splošna nerazvitost in prometna izoliranost pomenili le odliv prebivalcev ne glede na politiko skladnega regionalnega razvoja. Zgrajeni avtocesta in železnica ter Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015) vlivajo optimizem. Računamo lahko z rahlim naraščanjem prebivalstva. Predvidena gospodarska orientacija v gospodarski razvoj na področju kmetijstva, turizma, razvoja človeških virov, geotermalne energije vsekakor terja zdravo pitno vodo kot esencialno podlago za razvoj.

19. Predlagane rešitve V Pomurju je predvidena naslednja poraba vode za 50 letno obdobje: • Sistem A, približno 110 l/s • Sistem B, približno 345 l/s ter • Sistem C, približno 150 l/s kar znese skupaj cca. 605 l/s. Strateški vodni viri, ki bodo zagotavljali te dolgoročno predvidene količine, vključno s potrebnimi rezervami na vodnih virih zaradi morebitnega izpada na kateremkoli izmed vodnih virov v celoti ali delno, so naslednji:

20. Predlagane rešitve

21. Predlagane rešitve Vodni vir Vučja vas predstavlja vir vode za umetno bogatenje podtalnice na območju vodnega vira Krog in vodnega vira Dokležovje, s katerim se zagotavlja varnost teh dveh vodnih virov pred dotokom vode s kmetijskih površin in povečuje izdatnost ter varnost teh dveh vodnih virov. Zagotavljanje varnosti vodnih virov si delita tehnologija in vodovarstveni režim na telesih podzemnih vod. Tehnološke rešitve se prilagodijo kakovosti surove vode, oceni tveganja incidentnih situacij ter geokemičnim in hidrološkim razmeram v vodonosniku. Obstaja vpogled v lastnosti in karakteristike podzemnih vod kot vir pitne vode, kar je dobro izhodišče za projektiranje rešitev na regionalni ravni.

22. Predlagane rešitve Med projektiranjem je bila opravljena večkriterijska analiza koncepta priprave vode na vodnih virih. Analizirana je možnost neposredne uporabe murske vode s predelavo v pitno vodo, uporaba murskega obrežnega filtrata, princip povečanja izdatnosti in varnosti podzemnega obmurskega vodonosnika z aktivno zaščito vodnega vira, podzemna oksidacija železa in mangana v vodonosniku, kadar to predstavlja problem. Vsak vodni vir ima načeloma svojo tehnologijo priprave vode, vsem pa je značilno, da sta pred distribucijo vode v omrežje povsod predvidena širokospektrna filtracija na filtrih, ki vsebujejo aktivno oglje in dezinfekcija vode.

23. Predlagane rešitve Za distribucijo vode je predvidena dogradnja obstoječega vodovodnega omrežja v Pomurju z izboljšanjem hidravličnih razmer ter zagotavljanjem obratovalne varnosti. Za perspektivo do leta 2015 je predvidena izgradnja cca. 346 km vodovodnega omrežja s 64. objekti (vodohrani, črpališča, …). Struktura po sistemih je razvidna iz spodnje preglednice:

24. Predlagane rešitve

25. Financiranje, terminski plan Financiranje projekta je predvideno s sredstvi Kohezijskega sklada, državnega in občinskih proračunov. V letu 2010 je potrebno izvesti dodatne hidrogeološke raziskave vodnih virov, PVO, odkupe zemljišč oz. služnosti, PIZ, OPPN, PGD in PZI projektno dokumentacijo vodnih virov in transportnih cevovodov ter za primarne in sekundarne cevovode pridobiti vsa gradbena dovoljenja. V letu 2011 je potrebno pripraviti Vlogo ter prejeti odločbo Komisije, uskladiti razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca del ter izvesti javni razpis za izbiro izvajalca (KONČNI – SKRAJNI ROK ZA PRIPRAVO “READY TO GO” PROJEKTA!) V letu 2012 pričeti z deli, v letu 2014 pričeti z rednim obratovanjem, v letu 2015 z deli v celoti zaključiti, izvesti končni obračun del, pričeti z rednim obratovanjem ter izvesti končni prenos v osnovna sredstva občin.

26. Zaključki • V vseh sistemih dokončati z vsemi postopki in podpisati pogodbe za delo Svetovalnega inženirja (rok julij, začetek avgusta 2010); • Pristopiti k izvajanju raziskav vodnih virov (hidrogeološke raziskave), izdelati strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov ter idejne zasnove in idejne projekte vodnih virov; • Izdelati predinvesticijsko zasnovo (PIZ); • Izdelati projektno dokumentacijo PGD, PZI transportnih cevovodov ter vodnih virov s pripadajočimi objekti; • Vzporedno voditi vse postopke v zvezi s pridobitvijo zemljišč in nepremičnin. • Izdelati vso potrebno investicijsko dokumentacijo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ; • Usklajevanje Vloge, priprava končne Vloge, odločba Komisije (skrajni rok druga polovica leta 2011!); • Priprava razpisne dokumentacije, usklajevanje razpisne dokumentacije, izbira izvajalca (konec 2011, začetek del najkasneje spomladi 2012).