Medsebojna delitev

1. Rok Kralj Medsebojna delitev učbenik v obliki predstavitve Izobraževalni program: Administrator Modul odprtega kurikula: Medsebojna delitev

2. Izobraževalni program: administrator (glej: izvedbeni kurikul Administrator 1. letnik) in drugi izobraževalni programi • Modul: Medsebojna delitev (odprti kurikul) • Avtor: Rok Kralj • Recezent: Tomaž Bojc • Lektor: Goran Peršin • Kamnik, maj 2010 • Creative Commons licenca O licencah CreativeCommons

3. Kazalo vsebine • Avtor • Predstavitev in priporočila • Kaj je medsebojna delitev • Vsebina • 1. sklop: SVET V NERAVNOVESJU • Vzroki za največje probleme človeštva • 2. sklop: POT K BLAGINJI • Kaj je ekonomija • 3. sklop: MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN • Kako deliti dobrine • Drugačne vrednote, drugačen svet • Priporočljivi viri • Priporočljivi filmi

4. Avtor • Rojen leta 1967 v Ljubljani, živi v Kamniku. • Po izobrazbi diplomirani ekonomist, zaposlen kot učitelj strokovno-teoretičnih predmetov na srednji šoli CIRIUS Kamnik. • Predava in piše, predvsem o medsebojni delitvi dobrin kot novem družbeno-ekonomskem principu. Nazaj na kolofon Nazaj na kazalo vsebine

5. Predstavitev in priporočila • Učbenik v obliki predstavitve (Power Point predstavitve) je učni pripomoček za predmet Medsebojna delitev v okviru odprtega kurikula v srednješolskem programu administrator; mogoče ga je uporabljati tudi pri sorodnih predmetih (npr. ekonomskih, družboslovnih) v drugih izobraževalnih programih. • Namenjen je tako učiteljem kot dijakom ter vsem drugim, ki jih tematika zanima ali so preprosto radovedni. • Učbenik v je priporočljivo uporabljati z internetno povezavo,saj je ustvarjenih veliko povezav na originalne vire (žal, nekatere povezave sčasoma niso več aktivne), kjer je mogoče izvedeti več o določeni stvari ali temi. Nazaj na kazalo vsebine

6. KAJ JE MEDSEBOJNA DELITEV? • Okoljska, ekonomska in družbena kriza so le različni vidiki globoke krize, ki se dotika tudi najbolj oddaljenega kotička Zemlje in slehernega njenega prebivalca. • Vsi doslej znani ukrepi za izhod iz krize (večja konkurenčnost, privatizacija, zmanjševanje stroškov, “svoboden” trg …), so se izkazali za neuspešne in neučinkovite. • Nepravična in neenakomerna porazdelitev planetarnih dobrin ter njihova nezmerna raba je namreč glavni vzrok sedanje krize človeštva – neravnovesja v družbi in v okolju.

7. KAJ JE MEDSEBOJNA DELITEV? • Vprašanje pravičnejše porazdeliti planetarnega bogastva (dobrin) je ključnega pomena za reševanje današnje globoke krize in za prihodnost, ki bo vsem ljudem omogočala življenje v miru in blaginji. • Medsebojna delitev je preprost princip, ki lahko usmeri današnjo samouničevalno ravnanje človeške družbe, še zlasti njenega ekonomskega področja, ki je odgovorno za blaginjo ljudi, na “pravo pot”. • A medsebojna delitev dobrin ni niti nov ekonomski sistem niti nova ideologija, temveč širok okvir, znotraj katerega je mogoče na različne načine deliti ključne dobrine, da bi lahko »dosegle« slehernega prebivalca planeta – kar je edina pot do blaginje človeštva in miru na planetu. Nazaj na kazalo vsebine

8. Vsebina • 1. sklop: SVET V NERAVNOVESJU • Razmislek o svetu, v katerem živimo • Kateri so največji problemi človeštva • Kateri so vzroki za največje probleme človeštva • 2. sklop: POT DO BLAGINJE • Razumevanje ekonomije, ekologije in etike kot celostnega pristopa, ki vodi k blaginji človeštva in miru na planetu • 3. sklop: MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN • Spoznavanje možnosti različnih oblik medsebojne delitve – na lokalni, državni in globalni ravni • Razmislek o drugačnih vrednotah za drugačen svet Nazaj na kazalo vsebine

9. 1. sklop SVET V NERAVNOVESJU KRIZA ČLOVEŠTVA Nazaj na kazalo vsebine

10. Kriza kot izraz neravnovesja • Živimo v času globoke ekonomske, okoljske in družbene krize, a rekli smo že, da gre le za eno krizo – krizo človeštva, ki ima več “obrazov”. • Če se želimo resno spopasti s to krizo, ki je še zdaleč ni mogoče rešiti z nekaj “kozmetičnimi” popravki, moramo najprej poznati oziroma osvetliti največje probleme človeštva. • Šele, ko poznamo največje probleme človeštva in vzroke zanje, lahko poiščemo prave in učinkovite rešitve. • Poglejmo si torej nekaj najpomembnejših globalnih problemov in vzroke zanje.

11. Kateri so največji problemi človeštva? Izpostavimo lahko naslednje probleme (problemi, ki prizadanejo največ ljudi ali človeštvo v celoti): • revščina, lakota in ozdravljive bolezni, • globalno segrevanje ozračja in onesnaževanje okolja, • brezposelnost, razseljenost, konflikti. (Problemi so medsebojno povezani in vplivajo drug na drugega. Zato moramo tudi k njihovem reševanju pristopiti celovito, ne pa jih reševati posamično.)

12. Največji problemi človeštva (podrobneje) Wikipedia • 1,02 milijarde ljudi je podhranjenih. (FAO*, 2009) • Vsak dan zaradi revščine umre 24.000 otrok mlajših od 5 let ali eden na vsake 3,6 sekunde. (UNICEF) • 9milijonov otrok(podatek za leto 2008) ne dočaka 5 leta starosti. (The State of the World Children’s 2010) • Za malarijo, ki jo je mogoče bodisi preprečiti bodisi ozdraviti, letno umre 1 do 3 milijone ljudi. *FAO – Organizacija Združenih za prehrano in kmetijstvo

13. Največji problemi človeštva (podrobneje) • Dvig morske gladine in širjenje puščav – kot posledici globalnega segrevanja ozračja – naj bi prizadeli 200 milijonov ljudi. (Umanotera) • Skoraj milijarda ljudi nima dostopa do čiste pitne vode, dve milijardi in pol nimata ustreznih sanitarij. (Water.org) • Zaradi bolezni, ki so povezane z onesnaženo vodo, vsakih 20 sekund umre otrok mlajši od 5 let. (CommonDreams) • Onesnaženje zraka letno povzroči 2 milijona prezgodnjih smrti. (National Geographic)

14. Največji problemi človeštva (podrobneje) Wikipedia: begunsko taborišče v Zairu • Približno 212 milijonov ljudi v svetu je brezposelnih, kar povzroča družbene napetosti in konflikte. (ILO) • Vsaj 26 milijonovljudije razseljenih znotraj mejanjihovih držav zaradi konfliktov in kršenja človekovih pravic. (UNHCR) • V slumih (revnih predmestjih velemest držav razvoju) danes v nemogočih pogojih živi več kot 1 milijarda ljudi. kratek spletni film: SlumKibera(Nairobi)

15. “Najmanjši gib odjekne v celotni naravi: celotno morje se premakne zaradi enega kamna. Tako je tudi [v redu] milosti: najmanjše dejanje je zaradi svojih posledic važno za vse. Zato je prav vse pomembno.” Blaise Pascal, Misli Vzroki za največje probleme človeštva (neravnovesje v družbi in okolju) Nazaj na kazalo vsebine

16. Neravnovesje v porabi dobrinDelež svetovne zasebne porabe v letu 2005 Najrevnejši, to je 20% Zemljanov, porabi 1,5% vseh svetovnih dobrin Srednje bogati, to je 60% Zemljanov, porabi 21,9% vseh svetovnih dobrin Najbogatejši, to je 20% Zemljanov, porabi 76,6% vseh svetovnih dobrin Vir: Svetovna banka

17. Prehransko neravnovesje • Američani letno zavržejo približno 44 milijonov ton hrane, Britanci preko 5 milijonov ton. • Trgovine v Sloveniji letno zavržejo 15.000 ton neprodanega kruha. • V letih 2007 do 2008 je bilo v biogoriva predelanih kar 95 milijonov ton žitaric. • 1,02 milijarde ljudi je podhranjenih, čeprav je hrane za vse dovolj (vseh Zemljanov je približno 6,8 milijarde – v letu 2010). Wikipedia Več: Hrana v smeteh

18. Ekonomsko neravnovesje • Samo 0,13% svetovne populacije je v letu 2004 obvladovalo 25% vsega svetovnega finančnega premoženja. • Samo 12 odstotkovsvetovne populacije obvladuje 85 odstotkov pitne vode in teh 12 odstotkov ne živi v revnih deželah. (Poverty Facts and Stats) • Države podsaharske Afrike (eden najrevnejših predelov sveta) letno prejmejo 10 milijard dolarjev ($) pomoči,hkrati pa morajo v istem času odplačati 14 milijard $ dolgov – glavnice in obresti. (Africa Action)

19. Ekonomsko neravnovesje • Svetovni vojaški izdatki so v letu 2008 dosegli 1.460 milijard dolarjev ($) (CommonDreams), medtem, ko bi bilo: • 6 milijard $ letno dovolj za osnovno izobrazbo vseh otrok, • 9 milijard $ za čisto vodo in sanitarno ureditev, • 12 milijard $ letno dovolj za osnovno zdravstveno varstvo nosečnic, • 13 milijard $ za osnovno zdravstvo in prehrano (Global Issues).

20. Okoljsko neravnovesje in neenakomeren “prispevek” h globalnemu segrevanju ozračja • V letu 2009 je bilo že do 25. septembra obremenitev okolja tolikšna, kolikor jo planet še lahko prenese v enem letu (Global Footprint Network in CommonDreams). • Povprečen Američan do četrte ure zjutraj 2. januarja proizvede toliko emisij toplogrednih plinov, kot jih povprečen Tanzanijec ustvari v celem letu. • 7% svetovnega prebivalstva ustvarja 50% emisij toplogrednih plinov. Wikipedia

21. Ključna vzroka za največje svetovne probleme Ugotovimo lahko, da sta ključna vzroka za glavne svetovne probleme (revščino, lakoto, družbene konflikte, globalno segrevanje ozračja …) izjemno • nepravična porazdelitev svetovnih dobrin in njihova • nezmerna raba (tudi ta je neenakomerno porazdeljena). A zakaj so svetovne dobrine tako nepravično porazdeljene in zakaj jih tako nezmerno uporabljamo?

22. sebičnost “Vse zase in nič za druge se zdi, da se v vseh obdobjih človeške zgodovine, glasi nizkotna maksima gospodarjev človeštva. Takoj, ko najdejo način, kako si pridobiti celotno vrednost dohodka od premoženja zase, ne kažejo nobenega nagnjenja, da bi ga delili z drugimi.” Adam Smith, Bogastvo narodov, 1776 Znameniti britanski filozof in ekonomist Adam Smith je že davnega leta 1776 pisal o sebičnosti (“vse zase in nič za druge”) kot osnovnemu načelu (“maksimi”) vodilnih družbenih slojev (“gospodarjev človeštva”):

23. Pohlep S sebičnostjo je neločljivo povezan pohlep, ki v skrajni obliki vodi do konfliktov in vojn. Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (Dnevnik) je ob 91. obletnici konca I. svetovne vojne izrekel besede, ki izražajo povezavo med pohlepom (vzrok) in vojno (posledico): “Dogajalo se je nekaj nepojmljivega za človeški um. Človek je uničeval svojega bližnjega, sočloveka. Vzroki so bili različni. Na prvem mestu je bil pohlep po ekonomskih dobrinah.” Wikipedia

24. Pohlep in sebičnost Celo v času hude krize sta sebičnost in pohlep v samem središču ekonomskega ravnanja. Primer: Kljub 45 milijard $ vredni pomoči države, je ameriška banka Citigroup za leto 2008 (na vrhuncu krize) svojim uslužbencem izplačala 5,3 milijarde $ nagrad. In ravno največje banke so svojim ravnanjem bistveno pripomogle k nastanku krize. Top News Brian Stevenson blog

25. Ekonomija kot vojna “Oboroženi konflikti med državami so strašljivi. Toda ekonomska vojna ni nič boljša. Njene uničevalne posledice niso nič manjše od tistih, ki jih povzroča klasična vojna.” Gandi Naše razmišljanje nas napeljuje na zaključek, da je ekonomsko področje najbolj odgovorno za zdajšnje probleme oziroma za hudo krizo človeštva. Današnja ekonomija temelji na sebičnosti in pohlepu posameznikov, skupin in držav, ki tekmujejo (si konkurirajo) za globalne dobrine. Tekmovalnost se v končni fazi vedno zaostri in se sprevrže v konflikte: družbene, ekonomske in tudi vojaške. Okolje pa je seveda vedno “postranska žrtev” teh konfliktov.

26. “Orožja” ekonomske vojne Pohlep, sebičnost in tekmovalnost se izražajo s pomočjo ekonomskih mehanizmov (ekonomskih “orožij”), ki povzročajo velike razlike med ljudmi, okoljske probleme in številne konflikte. Naj naštejemo ekonomska “orožja”, ki povzročajo največ škode: • privatizacija in komercializacija skupnih dobrin, • borzne špekulacije, • na dolgovih osnovan finančni sistem, • kmetijske subvencije in vojaški izdatki.

27. Privatizacija in komercializacija skupnih dobrin • Privatizacija življenjsko pomembnih dobrin (hrana, voda, energetski viri; zdravstvo, izobraževanje …) pomeni, da le-te postanejo dostopne samo nekaterim (lastnikom). • Nevarnost komercializacije pa je, da prej omenjene dobrine postanejo tržno blago, kar spet pomeni, da so dostopne samo nekaterim (tistim, ki imajo denar). Primer:Leta 2000 je bolivijska oblast vse pravice za oskrbo z vodo v bolivijskem mestu Cochabamba podelila ameriški korporaciji Bechtel. Mnogi revni prebivalci niso zmogli več plačevati računov in ostali so brez dostopa do vode. Sledili so protesti in zahteve, da voda ponovno postane javna dobrina. Vojska in policija sta skušali nasilno zadušiti proteste, a na koncu je vlada popustila (po smrtni žrtvi mladega fanta) in voda je ponovno postala javna dobrina. Več: Odlomek iz filma Corporation

28. Borzne špekulacije • Borzne špekulacije so skrajna oblika pohlepa. • Materialno bogastvo človeštva (v obliki dobrin, denarja, deležev podjetij itd.) na borzah (finančnih, blagovnih) postane zgolj sredstvo bogatenja spretnih posameznikov in institucij. • Borze so pravzaprav zapleten mehanizem prerazporejanja svetovnega bogastva in eden glavnih vzrokov ekonomske nestabilnosti (neravnovesja) v svetu. Vsak mesec se na svetovnih borzah sklene za sedem trilijonov dolarjev poslov (7.000.000.000.000 $) (NiallFerguson: TheAscentof Money). Po nekaterih ocenah je vsaj 97 % vsega borznega prometa povsem špekulativne narave. Glej še: Špekulacije

29. na dolgovih osnovan finančni sistem • Samo približno 3 % denarja (podatek za ZDA) je v “fizični” obliki (kovanci in bankovci), vse ostalo so zgolj bančni računalniški zapisi. • Velika večina denarja vstopa v obtok v obliki bančnih kreditov, zaradi česar že takoj nastane primanjkljaj v finančnem sistemu, saj ni hkrati ustvarjen tudi denar za poplačilo obresti. • Nekatere centralne banke (npr. Federal Reserves, ameriška centralna banka), ki nadzorujejo denarni sistem, so v zasebnih rokah. Več: EllenHodgson Brown: TheWebofDebt Blogi: Kredit je suženjstvo, Čigav je denar, Denar kot dolg, Dolgov prost denar

30. kmetijske subvencije in vojaški izdatki • Svetovni vojaški izdatki so v letu 2008 dosegli 1.460 milijard dolarjev (1,46 trilijona) (CommonDreams, Kruha ali vojne) • EU, ZDA in Japonska letno namenijo 350 milijard dolarjev subvencij svojim kmetijskim pridelovalcem, s čimer onemogočajo pridelovalcem hrane iz revnih držav, da enakopravno prodajajo svoje pridelke na svetovnem trgu (oziroma jih sploh ne morejo). (Global Issues) • Ti velikanski izdatki držav in prej našteti ekonomski mehanizmi (špekulacije, komercializacija itd.) ogrožajo tako blaginjo v revnih državah kot tudi blaginjo državljanov v državah, ki vodijo “ekonomsko vojno”. Takšen ekonomski sistem je glavni vzrok globoke krize človeštva.

31. Zaključek 1. sklopa • Največji problemi človeštva (lakota in revščina, globalno segrevanje ozračja itd.) so posledica hudega neravnovesja v človeški družbi in v naravnem okolju, ki izhaja iz nepravične porazdelitve svetovnih dobrin in njihove nezmerne rabe. • Ekonomsko področje družbe je najbolj odgovorno za te probleme, saj ga posamezniki, skupine in države izrabljajo za uveljavitev lastnih interesov, ki izhajajo iz njihovega pohlepa in sebičnosti. Tekmovalnost (konkurenčnost) je način delovanja ekonomskega sistema, kar močnim in spretnim omogoča, da si zagotovijo največji delež celotnega svetovnega bogastva na račun vseh ostalih. • Da bi torej zares rešili hude probleme (krizo) človeštva, moramo temeljito preobraziti naš ekonomski sistem, da bo služil svojemu namenu: zagotoviti vsem ljudem, da bi živeli v blaginji.

32. Kriza – čas odločitve • Zanimivo je, da beseda kriza ne pomeni samo slabega stanja v družbi, v okolju in v ekonomiji, temveč beseda izvorno pomeni čas odločitve (grška beseda krisis izhaja iz glagola krinein,odločiti se). • Odločiti se moramo torej med starim, ki dokazano vodi k počasnem uničenju okolja in družbene skupnosti, ter novim, ki nas lahko vodi k blaginji človeštva. • Odločitev je naša. Blog

33. Vprašanja za ponavljanje ali v razmislek • Kateri so največji problemi človeštva? • Vzroki za največje probleme človeštva? • Kateri ekonomski mehanizmi povzročajo največje probleme človeštva?

34. 2. sklop POT K BLAGINJI CELOSTNI PRISTOP Nazaj na kazalo vsebine

35. KAJ JE BLAGINJA? Ko posameznik • nemoteno zadovoljuje svoje osnovne potrebe, • se lahko v polnosti razvija in izraža kot človeško bitje (ko njegove temeljne človekove pravice niso kršene), • živi v zdravem in varnem okolju, takrat lahko rečemo, da živi v blaginji. O blaginji človeštva lahko govorimo takrat, ko je to omogočeno slehernemu Zemljanu. • V izvornem pomenu je blaginja (ki izvira iz besede blago) sinonim za: • ̔dobrino’ (v stari cerkvenislovanščini), • ‛zaklad, bogastvo’ (v hrvaščini in srbščini), • ̔blaženost, blaginjo, srečo̕ (v češčini), • ‛blag, dober’ (praslovansko). • Vir: Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar

36. Osnovne človekove potrebe Osnovne človekove potrebe so potrebe po: • hrani, • (neoporečni) vodi, • primernem bivališču (zaščiti telesa), • zdravstvenem varstvu, • izobraževanju. Našteli smo najbolj osnovne potrebe, ki nam omogočajo, da obstajamo, se izražamo in razvijamo kot človeška bitja. Wikipedia

37. Kdo je odgovoren za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in blaginjo? • Posameznik je tisti, ki mora poskrbeti za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb in za svojo blaginjo; • naloga sleherne družbene skupnosti pa je, da mu zagotovi vse pogoje za to in da mu pomaga, če tega sam ne zmore. Seveda pa mora družbena skupnost zagotoviti blaginjo vseh svojih pripadnikov – to je celo njena osnovna naloga. • O pravi blaginji bomo lahko govorimo šele takrat, ko bo dosežena na najširši ravni – globalni. • Družbeno področje (oziroma družbeni podsistem), ki je najbolj odgovorno za blaginjo, je EKONOMSKO področje. Zato je prav, da najprej razmislimo, kaj sploh je ekonomija.

38. Kaj je ekonomija Nazaj na kazalo vsebine

39. Izvor besede Beseda ekonomija je starogrškega izvora – oikonomia, ki jo sestavljata besedi oikos in nomos. Brez poznavanja teh besed le stežka razumemo pravi pomen in namen ekonomije, zato jim moramo posvetiti nekoliko več pozornosti. Ksenofon Že približno 350 let pred našim štetjem je grški filozof Ksenofon napisal delo z naslovom Oikonomos (Ekonomist). V uvodnem delu je zapisal: “Nekoč sem ga slišal razpravljati o predmetu ekonomije na sledeč način. »Povej mi Kritobul, ali je ekonomija veja znanosti, kot so medicina, kovaštvo ali tesarstvo?« »Mislim da«, je odvrnil Kritobul. »Lahko torej rečemo, kaj je naloga ekonomije ...?« »Mislim, da je delo dobrega ekonomista, da je sposoben dobro upravljati s svojim premoženjem.”

40. Oikos • Za Stare Grke je oikos pomenil dom,družino;domačeokolje z vsemi dobrinami; tudi bivati. • Danes ima pojem širši pomen: dom kot lokalno, državno in globalno okolje; družina kot lokalna, državna, globalna skupnost in skupne planetarne dobrine. Sorodne besede besedi oikos: oikeo – bivati, naseljevati enoikeo – “bivati v” sunoikeo – “bivati z” katoikeo – prebivalci (tisti, ki se naselijo) perioikeo – sosed; tisti, ki biva v soseščini Antična grška družina

41. Nomos • Za Stare Grke je nomos zakon; Nomos – bog zakona. • Beseda v širšem smislu pomeni upravljanje, vodenje, organiziranje, ki mora biti skladno z božanskimi oziroma univerzalnimi zakoni, torej so zakoni lahko samo etični (pravični). V starogrški mitologiji je bil NOMOS, bog zakona, poročen z EUSEBIO, boginjo dolžnosti, spoštovanja in moralnosti, njuna hčerka je bila DIKE, boginja pravičnosti. Boginja Dike

42. Oikos – nomos, ekonomija “Ekonomija izhaja iz besede oikos, dom in nomos, zakon, kar prvotno pomeni zgolj zakonito upravljanje doma(čije) za skupno dobro celotne družine. Pomen se je kasneje razširil na upravljanje te velike družine, Države.” Jean Jeacques Rousseau: Razprava o politični ekonomiji, 1795 Danes to Rousseaujevo razmišljanje razširimo in zapišemo, da ekonomija v najširšem smislu pomeni zakonito (modro in pravično) upravljanje s planetarnim okoljem (dom človeštva) in z njegovimi dobrinami v dobro celotne človeške družine oziroma za blaginjo človeštva. J. J. Rousseau

43. oikos – logos, ekologija Besedo ekologija (oekologie) je uvedel nemški biolog, filozof, zdravnik Ernst Haeckl leta 1866. Danes ekologija poleg znanstvenega preučevanja odnosov v naravi pomeni tudi zaščito oziroma ohranitev narave. Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Wikipedia Ernst Haeckl Ekonomija in ekologija sta torej v tesnem “sorodstvu”, prva pomeni upravljati z okoljem in dobrinami, da bi človeštvo lahko živelo v blaginji, druga pa si prizadeva, da se to okolje ohrani in da se vzdržuje ravnovesje med vsemi živimi bitji in živimi bitji ter njihovim okoljem.

44. 3 e – ekonomija, etika, ekologijacelovit pristop za blaginjo človeštva V samem izvoru besed smo našli povezanost med ekonomijo,etiko in ekologijo: • če ekonomija pomeni upravljati z okoljem in dobrinami, da ljudje lahko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe, • potem mora biti to upravljanje pravično (etično), kar je edina pot do blaginje človeštva, • hkrati pa je za njeno ohranjanje oziroma (trajnostni) razvoj potrebno vzdrževati ravnovesje med potrebami ljudi in zmožnostmi planetarnega okolja (naloga ekologije). Ekonomija, ekologija in etika so torej celota in samo kot celota vodijo k blaginji človeštva.

45. Kako do blaginje človeštva? • Zastavlja se nam vprašanje, kako ravnati z dobrinami, da bi dosegli okoljsko ravnovesje, družbeno pravičnost in blaginjo človeštva? • V pomoč nam je lahko razmislek o ekonomskih odnosih v najmanjši človeški skupnosti – v družini. • Praviloma družinski člani med seboj ne tekmujejo, do drugih družinskih članov se ne obnašajo po načelih sebičnosti ali pohlepa, temveč si najpomembnejše dobrine medsebojno delijo.

46. Zaključek 2. sklopa • Cilj sleherne družbene skupnosti je blaginja vseh njenih članov. Blaginja pa ne pomeni zgolj imeti dovolj dobrin za preživetje, temveč tudi spoštovanje človekovih pravic in bivanje v zdravem in varnem družbenem ter naravnem okolju. • Blaginjo lahko dosežemo s celovitim ekonomskim, ekološkim in etičnim pristopom, kar pomeni, da vsakdo (družbena pravičnost – etika) lahko zadovoljuje svoje osnovne potrebe (ekonomija), hkrati pa se ne poruši občutljivo okoljsko ravnovesje (ekologija). • Medsebojna delitev dobrin zajema vse tri elemente celovitega pristopa do blaginje človeštva. O tem bomo spregovorili v 3. sklopu.

47. Blaginja človeštva – najpomembnejši skupni cilj Najpomembnejši cilj sleherne družbene skupnosti je nedvomno blaginja vseh njenih pripadnikov, to pa lahko dosežemo samo s skrbnim upravljanjem z dobrinami in okoljem (ekonomija), družbeno pravičnostjo (etika) in trajnim vzdrževanjem okoljskega ravnovesja (ekologija). M E D S E B O J N A D E L I T E V EKONOMIJA potrebe ljudi ETIKA družbena pravičnost EKOLOGIJA okoljsko ravnovesje BLAGINJA ČLOVEŠTVA

48. Vprašanja za ponavljanje ali v razmislek • Kaj je blaginja? • Katere so osnovne človekove potrebe? • Kaj je ekonomija? • Kako doseči blaginjo človeštva?

49. 3. sklop MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN Pot do blaginje in ravnovesja, pravičnosti in miru Nazaj na kazalo vsebine

50. Zakaj deliti dobrine? • Že v 1. sklopu smo ugotovili, da je nepravična in nezmerna raba dobrin ključnega pomena za največje probleme človeštva. • Blaginja človeštva in okoljsko ravnovesje sta odvisna predvsem od našega ravnanja z dobrinami. Pravična porazdelitev dobrin je ključ do blaginje, njihova skrbna in zmerna raba pa ključ do okoljskega ravnovesja. • A najprej moramo razmisliti, katere so ključne dobrine, ki se jih moramo naučiti deliti.