Delitev pristojnosti med EU in državami članicami

1. Delitev pristojnosti med EU in državami članicami Dr. Janja Hojnik 22.11.2011

2. 2 nasprotna trenda v Z. Evropi: • Internacionalizacija • Lokalizacija • Jean Monnet: “Suverene nacije preteklosti ne morejo več reševati problemov sedanjosti: ne morejo zagotoviti lastnega napredka ali nadzorovati svoje prihodnosti.” • Jens-Peter Bonde: »EU se razvija v centralizirane, nedemokratične Združene države Evrope.«

3. Demokratično legitimna pravna pravila • Formalna legitimnost: pravila sprejeta s strani legitimnih institucij po demokratičnem postopku; • Materialna legitimnost: vsebinsko usklajena s prepričanjem ljudi o tem, kakšen pravni red je pravičen in smotrn.

4. Člen 4 PEU 1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji. 2. Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice. 3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.

5. Člen 5 PEU(prejšnji člen 5 PES) 1. Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

6. NAČELO PRENOSA PRISTOJNOSTI 2. V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s Pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.

7. NAČELO SUBSIDIARNOSTI 3. V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristoj­nosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije. Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiar­nosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti zagotavljajo spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu.

8. NAČELO SORAZMERNOSTI 4. V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

9. Skupno vsem trem načelom: bližina sprejemanja odločitev demosu • Krščanska demokracija (Papež Pij XI, Quadragesimo Anno, 1931): (…) kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in svojo dejavnostjo, tako je nepravično ter povzroča veliko škodo in moti javni red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi; zakaj država mora po svoji moči in naravi udom socialnega organizma s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikakor pa jih ne sme ne uničiti, niti si jih prisvojiti. • Tudi del liberalne misli: zaščita posameznikove svobode pred intervencijo države

10. Načelo prenosa pristojnosti • Numerus clausus pristojnosti • EU nima Kompetenz-Kompetenz • Kdo je nosilec suverenosti? • Prenos s spremembo pogodbe • Potreba po pravni osnovi aktov EU • predpostavka za veljavnost akta (45/86, EK proti Svetu): “čeprav neopredelitev konkretne določbe Pogodbe nujno ne predstavlja kršitve bistvenih procesnih predpostavk, v kolikor je pravno osnovo za ukrep mogoče določiti iz drugih delov ukrepa, pa je takšna izrecna navedba nujna, v kolikor brez nje zadevne stranke in Sodišče niso prepričane glede natančne pravne osnove.

11. Pravna osnova v Pogodbah • Trojni pomen: • Dokaz prenosa pristojnosti na EU; • Determinanta zakonodajnega postopka; • Determinanta oblike zakonodajnega akta (uredba, direktiva…). • Pravna osnova mora biti specifična: • v kolikor obstaja specifična pravna osnova, ukrepa ni dopustno utemeljiti na manj specifični osnovi; • 2 izjemi: • Člen 352 PDEU (prej 308 PES): “1. Če se v okviru politik, določenih v Pogodbah, izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev Pogodb potrebno ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata za to potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ukrepe.“ • Teorija implicitnih pristojnosti EU (ERTA, 22/70)

12. Načelo subsidiarnosti • EU je na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, pristojna ukrepati le, če države članice ne morejo zadovoljivo doseči zasledovanih ciljev; • 2-delni test: • cilji predlagane zakonodaje ne morejo biti učinkovito doseženi na ravni držav članic in • so lahko upoštevajoč obseg in učinke predlagane zakonodaje lažje (bolje) doseženi na ravni Skupnosti; • Katere pristojnosti so/niso v izključni pristojnosti EU?

13. VRSTE PRISTOJNOSTI – člen 2 PDEU 1. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije.

14. VRSTE PRISTOJNOSTI – člen 2 PDEU 2. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati.

15. VRSTE PRISTOJNOSTI – člen 2 PDEU 3. Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz te pogodbe, za opredelitev katerih je pristojna Unija. 4. Unija je v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji pristojna za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike.

16. VRSTE PRISTOJNOSTI – člen 2 PDEU 5. Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih. Pravno zavezujoči akti Unije, sprejeti na podlagi določb iz Pogodb, ki se nanašajo na ta področja, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic. 6. Obseg in načini izvajanja pristojnosti Unije so določeni z ustreznimi določbami za vsako področje iz Pogodb.

17. Vrste pristojnosti – členi 3-6 PDEU • Izključne pristojnosti EU: carinska unija, skupna trgovinska politika, skupna valuta, pravila konkurence na notranjem trgu… • Deljene pristojnosti EU in DČ: notranji trg, kmetijstvo, okolje, potrošniki, promet, energetika, varnost-svoboda-pravičnost… • Podporne pristojnosti EU: izobraževanje, turizem, kultura… • Izključne pristojnosti DČ: dedno, družinsko, kazensko pravo – razen čezmejnih situacij

18. Protokol o izvajanju deljenih pristojnosti • Po Lizbonski pogodbi: VISOKE POGODBENICE SO SE DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije: Edini člen Kar zadeva člen 2a(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije glede deljenih pristojnosti, zajema v primeru ukrepanja Unije na določenem področju obseg izvajanja pristojnosti le elemente, ki jih ureja zadevni akt Unije, in torej ne zajema celotnega področja.

19. Načelo sorazmernosti • ukrepi EU ne smejo preseči meje, ki je nujna za doseganje ciljev Pogodb; • Soft-law ima prednost pred zavezujočim pravom, direktive pred uredbami, minimalna harmonizacija prednost pred izčrpno harmonizacijo…

20. Nadzor nad izvrševanjem subsidiarnosti in sorazmernosti • Sodni nadzor – Sodišče EU • v okviru postopka za presojo zakonitosti aktov EU • Sodišče EU odklonilno do te presoje • »so zahteve iz načela subsidiarnosti izpolnjene s samo odločitvijo Sveta, da sprejme zakonodajo« (Združeno kraljestvo proti Svetu, C-84/94)

21. Nadzor nad izvrševanjem subsidiarnosti in sorazmernosti • Politični nadzor – nacionalni parlamenti • Protokol o nacionalnih parlamentih (po Lizbonski pogodbi) • “Osnutki zakonodajnih aktov… se posredujejo nacionalnim parlamentom. • Nacionalni parlamenti lahko predsednikom EP, Sveta in EK pošljejo obrazloženo mnenje o tem, ali osnutek zakonodajnega akta upošteva načelo subsidiarnosti. • Rok: osem tednov • Protokol o subsidiarnosti in sorazmernosti(po Lizbonski pogodbi) • “Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti” • Vsak nacionalni parlament ali dom lahko v osmih tednih pošlje svoje obrazloženo mnenje, ki vsebuje razloge, zakaj meni, da zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti. • Institucije upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov; vsak NP ima 2 glasova (2-domni – vsak 1 glas); • 1/3 glasov proti osnutku – ponovno preučiti (za področje svobode-varnosti-svobode 1/4 glasov) • Odločitev o ohranitvi, spremembi ali umiku predloga je treba utemeljiti.

22. Za zaključek… • Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti predstavljata: • instrument pomiritve zahtev po ohranitvi nacionalne zakonodajne avtonomije s potrebnim delovanjem na nadnacionalni ravni; • instrument proti EU kot centraliziranemu talilnemu loncu; • enega temeljnih elementov demokratične legitimnosti institucij in pravnih pravil EU.