PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU

1. PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU Dr. Janja Hojnik Predavanja izrednim študentom Maribor, 5. marec 2011

2. Viri prava EU

3. Primarni viri prava EU • A: Ustanovitvene pogodbe in kasnejše spremembe & dopolnilni akti (= ustavne listine EU; 2/84, Les Verts); • B: Splošna načela prava EU • C: Mednarodne pogodbe

4. A: Pogodbe in dopolnilni akti • Ustanovitvene pogodbe: ESPJ, EGS, ESJE, PEU; spremenjene s Spojitveno pogodbo, Proračunske pogodbe, EEA, Maastrichtska pogodba (PEU), Amsterdamska pogodba,Pogodba iz Nice in Lizbonska pogodba • Protokoli, priloženi Pogodbam - integralni del Pogodb (člen 51 PDEU). • Priloge Pogodb.

5. B: Splošna načela kot vir prava EU • vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja (Pavčnik) • ‘general proposition of law of some importance from which concrete rules derive’ (Tridimas). • Sodno oblikovanje prava • angleška sodišča => common law • Sodišče EU => kontinentalna tradicija ‘splošnih načel’ • Doktrina Sodišča EU ‘pravila prava (EU) izhajajo ne samo iz Pogodb in zakonodaje, ampak tudi iz splošnih načel prava (EU)’(8/55 Fédération Charbonnières) • nepisani vir prava EU, ‘odkriti’ s strani sodnikov SEU; • odražajo temeljne koncepte prava in pravičnosti; • IMAJO NARAVO PRIMARNEGA VIRA PRAVA EU, s katerimi mora biti usklajena sekundarna zakonodaja EU(Kadi, C-402/05)

6. Od kod izvirajo splošna načela? 3 kategorije splošnih načel v pravu ESU • načela mednarodnega prava (zlasti EKČP, ESL, konvencijeMOD – npr. načelo učinkovitega sodnega varstva); • načela, ki so specifična za pravo EU (načelo primarnosti, neposrednega učinka…) • načela, ki so skupna pravu držav članic (načelo odgovornosti za škodo, načelo pravne varnosti…) • ni potrebno, da so skupna vsem DČ, a morajo ustrezati pravnemu redu EU; • ko je načelo enkrat priznano kot splošno načelo prava EU, ga sodišča uporabljajo kot tako in ne kot načelo DČ.

7. Uporaba splošnih načel!? • zapolnjevanje praznin (7/56 in 3-7/57 Algera) • temelj za presojo aktov EU(člena 263 in 267 PDEU) • temelj za presojo nacionalnih ukrepov, kjer DČ ravnajo v okvirih prava EU(C-260/89 ERT)

8. NEKAJ SPLOŠNIH PRAVNIH NAČEL EU:1. Načelo neposrednega učinka2. Načelo učinkovitega sodnega varstva3. Načelo odgovornosti za škodo4. Načela podeljenih pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti 5. Obveznost sodelovanja– načelo lojalnosti6. Nediskriminacija7. Temeljne človekove pravice8. Pravna varnost…

9. C: Mednarodni sporazumi • EU - pravna osebnost • Mednarodni sporazumi = ‘integralni del prava EU’ (181/73 Haegemann proti Belgiji [1974]) • 3 vrste medn. sporazumov, ki vežejo EU: • sporazumi med EU in tretjimi državami ali medn. organizacijami • sporazumi med EU IN DČ (skupaj) in tretjimi državami (‘mixed’ agreements) • sporazumi med DČ (samimi) in tretjimi državami

10. Sekundarni pravni akti

11. Do 1.12.2009 - uredba - direktiva - odločba - priporočilo - mnenje - načela in smernice- skupne strategije- skupni ukrepi- skupna stališča- odločba - skupno stališče - okvirna odločba - odločba - konvencija Odločba sui generis - evropski zakon - evropski okvirni zakon - evropska uredba - evropski sklep - priporočilo - mnenje Ustava EU:

12. Pravni akti po Lizbonski pogodbi • Enoten sistem pravnih aktov za celotno EU (odprava aktov II. in III. stebra); • Člen 288 PDEU (prej 249 PES): - Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. - Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. - Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje. - Priporočila in mnenja niso zavezujoča.

13. Pravni akti po Lizbonski pogodbi Člen 288 PDEU ZAKONODAJNI Člen 289 (1-3) PDEU NEZAKONODAJNI Vsi drugi akti, sprejeti po nezakonodajnih postopkih uredba sklep direktiva - neposredno na osnovi Pogodb - delegirana zakonodaja - izvedbena zakonodaja sprejeti po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku 13

14. Uredbe: unifikacija (poenotenje) prava DČ • ‘Avtorji’: Komisija, Svet, Svet in EP, ECB • obvezna objava • vsebujejo splošna in abstraktna določila, ki se nanašajo na nedoločeno število oseb • v celoti zavezujoče (128/78, Komisija proti UK) • neposredno uporabne • ne zahtevajo nadaljnjega zakonodajnega delovanja držav članic (nekatere uredbe vendarle zahtevajo).

15. Primer: Uredba (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti Člen 3: Veleprodajne cene za opravljanje reguliranih gostujočih klicev 1. Povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna operaterju domačega omrežja gostujočega porabnika za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ki izvira iz obiskanega omrežja, med drugim vključno s stroški izvora, prenosa in zaključevanja, ne sme presegati 0,30 EUR na minuto. 2. Ta povprečna veleprodajna cena se uporablja med katerim koli parom operaterjev in se izračuna na osnovi dvanajstmesečnega obdobja ali kakršnega koli krajšega obdobja, ki še ostaja do poteka veljavnosti te uredbe. Najvišja povprečna veleprodajna cena se zniža na 0,28 EUR oziroma na 0,26 EUR po 30. avgusta 2008 oziroma po 30. avgusta 2009.

16. Direktive: harmonizacija (približevanja) prava DČ • Cilj: kompromis med potrebnim poenotenjem prava EU in spoštovanjem raznolikosti nacionalne tradicije (> subsidiarnost); • ‘Avtorji’: Svet, Svet in EP, Komisija; • Narava: zavezujejo DČ glede cilja, ki ga je potrebno doseči v predpisanem obdobju, vendar DČ prepuščajo izbiro (diskrecijo) oblike in metode za njegovo dosego; • Učinkujejo preko izvedbenih predpisov na nacionalni ravni.

17. Primer: Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa Člen 3: Dnevni počitek Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do minimalnega dnevnega počitka 11 zaporednih ur v 24-urnem obdobju. Člen 4: Odmori Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu, katerega delovni dan je daljši od šestih ur, zagotovijo pravico do odmora, podrobnosti, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je dodeljen, se določijo v kolektivnih pogodbah ali sporazumih med socialnimi partnerji ali, v nasprotnem primeru, z nacionalno zakonodajo.

18. Pravni učinki direktiv • Težave z izvajanjem (implementacijo) direktiv • glejPoročiloKomisije o spremljanjuuporabeprava EU • Pravnirazvojzazagotovitevučinkovitostidirektiv • vertikalnineposredniučinek • konsistentnarazlaga • odškodninska odgovornost DČzanepravilno (ali ne-) izvedbodirektiv

19. Sklepi • Avtorji: Svet, Svet in EP, Komisija, ECB. • Naslovniki: DČ, posamezniki, družbe • Potreba po notifikaciji • Narava: običajno posamični, upravni akti, ki se uporabljajo za izvajanje prava EU • Učinki: v celoti zavezujejo tistega, na katerega so naslovljene; neposredni učinek(C-322/88, Grimaldi ) • Od LP nujno ne vsebujejo naslovnika (doslej odločba sui generis).

20. Primer: SKLEP SVETA z dne 25. februarja 2010 o imenovanju članov odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije (2010/125/EU) Člen 1 Za člane odbora, predvidenega v členu 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so za obdobje štirih let, in sicer od 1. marca 2010 naprej, imenovani: g. Jean-Marc SAUVÉ, predsednik g. Peter JANN Lord MANCE g. Torben MELCHIOR g. Péter PACZOLAY ga. Ana PALACIA VALLELERSUNDI ga. Virpi TIILI.

21. Objava in začetek veljave(člen 297 PDEU) • Zakonodajni akti • se objavijo v Uradnem listu Evropske unije; • veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi. • Nezakonodajni akti • Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu EU; veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi. • O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.

22. Obrazložitev akta(člen 296 PDEU) • Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti. • Pravni akti se obrazložijo, v njih pa se navedejo predlogi, pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, predvideni v Pogodbah. • Akt je ustreznoobrazložen, konanatančen in jasennačinopredeliglavnepravne in dejanskerazloge, kizahtevajonjegovsprejem in ki so potrebnizarazumevanjeakta… (24/62, Nemčija proti Komisiji)

23. Soft law: nezavezujoči akti • Priporočila in mnenja (člen 288 PDEU) • Deklaracije, akcijski načrti, sporočila, resolucije • učinek vezan na prepričljivost akta (uporabljajo se za razlago)

24. Kje najdemo pravo EU? • Direktorij EUR-LEX: http://eur-lex.europa.eu/ • Sodna praksa tudi na: http://curia.europa.eu/sl/content/juris/index.htm • Zadnje odločbe: http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl

25. Delitev pristojnosti med EU in DČ 25

26. DRŽAVE ČLANICE IN EU - člen 4 PEU 1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.  2. Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. (…)  3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. (…) TEMELJNA NAČELA DELITVE PRISTOJNOSTI – člen 5 PEU Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. 26

27. Načelo prenosa pristojnosti • Člen 5/2 PEU: V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje v pogodbah določenih ciljev. Države članice obdržijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji. • Numerusclausus pristojnosti • EU nima Kompetenz-Kompetenz • Kdo je nosilec suverenosti? • Prenos s spremembo pogodbe • Potreba po pravni osnovi aktov EU. 27

28. Načelo subsidiarnosti • Člen 5/3 PEU: V skladu z načelom subsidiarnosti Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, deluje če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadostno doseči na centralni ravni, na regionalni ali lokalni ravni, temveč se jih zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov laže doseže na ravni Unije. • Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti načelo subsidiarnosti upoštevajo v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu. • Katere pristojnosti so/niso v izključni pristojnosti EU? 28

29. Vrste pristojnosti • Izključne pristojnosti EU: carinska unija, skupna trgovinska politika, skupna valuta, pravila konkurence na notranjem trgu… • Deljene pristojnosti EU in DČ: notranji trg, kmetijstvo, okolje, potrošniki, promet, energetika, varnost-svoboda-pravičnost… • Podporne pristojnosti EU: izobraževanje, turizem, kultura… • Izključne pristojnosti DČ: dedno, družinsko, kazensko pravo – razen čezmejnih situacij 29

30. Člen 2 PDEU • 1. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije. • 2. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati. • 5. Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih.

31. Načelo sorazmernosti • Člen 5/4 PEU: V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev pogodb. • Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. • ukrepi Skupnosti ne smejo preseči meje, ki je nujna za doseganje ciljev Pogodbe • Soft-law ima prednost pred zavezujočim pravom, direktive pred uredbami, minimalna harmonizacija prednost pred izčrpno harmonizacijo 31

32. Politični nadzor nad izvrševanjem subsidiarnosti in sorazmernosti • Protokol o nacionalnih parlamentih • “Osnutki zakonodajnih aktov… se posredujejo nacionalnim parlamentom. • Nacionalni parlamenti lahko predsednikom EP, Sveta in EK pošljejo obrazloženo mnenje o tem, ali osnutek zakonodajnega akta upošteva načelo subsidiarnosti. • Rok: osem tednov; • Protokol o subsidiarnosti in sorazmernosti • “Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti” • Vsak nacionalni parlament ali dom lahko v osmih tednih pošlje svoje obrazloženo mnenje, ki vsebuje razloge, zakaj meni, da zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti. • Institucije upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov; vsak NP ima 2 glasova (2-domni – vsak 1 glas). 32

33. Narava prava EU

34. TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM • Temeljni ustavni problem: katero pravo prevlada v primeru konflikta? • Mednarodno pravo: države so ‘master of the treaties’ • Pogodbi EU nimata določb o tem (diplomatic ommission?) • Odločilna vloga Sodišča EU (teleološka razlaga): • Načelo avtonomnosti • Načelo primarnosti • Načelo neposredne uporabnosti • Načelo neposrednega učinka + • Načelo lojalne razlage nacionalnega prava • Načelo odškodninske odgovornosti DČ Pravo EU je suvereno

35. Ustava Republike Slovenije 3. a člen (3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. 8. člen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

36. Zadeva Van Gend en Loos, 26/62

37. DEJANSKO STANJE • transportno podjetje Van Gend en Loos iz Nizozemske je v letu 1960 iz Nemčije uvozilo na Nizozemsko določeno količino kemičnih substanc; • na podlagi carinske tarife, ki je veljala med leti 1947 in 1960, bi moralo za njih plačati 3% uvozno carino, družba pa je morala plačati 8% uvozno carino, ker je Nizozemska spremenila carinske razrede v tarifi; • družba Van Gend en Loos se je pritožila na Nizozemsko komisijo za tarifne zadeve, ker je menila, da pomeni povišanje carine s 3% na 8% kršitev člena 12 Rimske pogodbe; • tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od SEU zahtevala odgovor na predhodno vprašanje: • ali lahko državljani DČ na podlagi člena 12 RP uveljavljajo določene pravice, ki jih morajo sodišča v DČ upoštevati?

38. Člen 12 Rimske pogodbe: Države članice ne bodo med seboj uvajale nobenih novih uvoznih ali izvoznih carin ali drugih dajatev z enakovrednim učinkom, in tudi ne bodo povečevale tistih, ki jih že uporabljajo v medsebojnem trgovanju. • Danes člen 30 PDEU: Carine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.

39. Mnenje generalnega pravobranilcadoločba člena 12 PES ne bi smela biti neposredno učinkovita, saj nimajo vse države v svoji ustavni ureditvi enakih določil glede razmerja med nacionalnim in mednarodnim pravom oz. pravom Skupnosti. Stališče Belgije, Nemčije in NizozemskeČlen 12 PES pomeni obveznost le za države članice, ki morajo pravila šele realizirati s svojo notranjo zakonodajo, in ne predstavlja nobenega neposrednega upravičenja za posameznike;PES se ne razlikuje od ostalih mednarodnih pogodb;Morebitne kršitve uveljavljati le na podlagi členov tožbe proti DČ.

40. ODLOČITEV SODIŠČA • Skupnost kot nadnacionalna tvorba se precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij; • Skupnost tvori nov pravni red v mednarodnem pravu, v katerem so države članice na določenih področjih omejile svoje suverene pravice; • subjekti tega pravnega reda so poleg držav članic tudi pripadniki teh držav; • gre za nov pravni red, avtonomno ustvarjen, ki se uporablja primarno, ima prednost pred pravnimi redi držav članic ter pravila teh derogira ali razveljavi.

41. ODLOČITEV SODIŠČA • Člen 12 PES vsebuje jasno, nepogojno in takojšnjo prepoved, ki pomeni negativno obligacijo za državo • gre za določbo, ki je neposredno učinkovita in ustvarja individualno pravico posameznikov, ki mora biti s strani nacionalnih sodišč spoštovana in zaščitena • dramatično povečanje obsega in učinkovitosti prava EU

42. Zadeva Costa v. E.N.E.L., 6/64 • Konflikt med vrsto določb PES in italijanskim zakonom o nacionalizaciji elektro podjetja, katerega delničar je bil tudi Costa; zakon je bil sprejet kasneje kot Rimska pogodba; • Sodišče je jasno glede načelo primarnosti: Integracija določb prava Skupnosti v pravo držav članic slednjim preprečuje, da podelijo prednost enostranskim in kasnejšim ukrepom pred pravom ES. Takšen ukrep ne sme biti v neskladju s pravnim sistemom ES. Razlika v pravu ES od države do države bi ogrozila doseganje ciljev Pogodbe o ES. Obveznosti, sprejete s Pogodbo o ES, ne bi bile nepogojne, če bi se jim bilo mogoče izogniti s kasnejšimi zakonodajnimi akti držav podpisnic. Iz tega izhaja, da pravo Pogodbe, neodvisen pravni vir, ne more biti prevladano s strani domačih pravnih pravil v katerikoli obliki.

43. Zadeva IHG, 11/70 • Konflikt med uredbo EU in nemškim Temeljnim zakonom; • Tožnik pred nemškim sodiščem je trdil, da uredba EU krši načelo sorazmernosti iz TZ; • Sodišče EU: • Pravo, ki temelji na Pogodbi o ES, ne more biti izpodbito na temelju nacionalnega prava katerekoli vrste; veljavnost ali učinki akta EU znotraj DČ ne morejo biti prizadeti zaradi trditev, da akt nasprotuje temeljnim pravicam v ustavi zadevne držav. • Ratio: ohranitev učinkovitosti prava EU ne glede na ceno za nacionalne pravne rede.

44. Načelo avtonomnosti prava EU • pravni red EU je samostojen in se razvija neodvisno od pravnih sistemov držav članic; • veljavnost predpisa EU se avtomatično širi na ozemlje vseh DČ; • pravo EU nastaja, velja, se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili samega prava EU, neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava.

45. Načelo primarnosti prava EU • pravna pravila vseh oblik, ki so sprejeta na ravni EU, prevladajo nad vsemi oblikami pravnih pravil DČ; • pravo, ki izhaja iz Pogodb, je neodvisen vir prava, in ga s pravili pravnih redov DČ ni mogoče spreminjati, ne da bi postala vprašljiva celotna pravna podlaga skupnosti; • Vpliv: • prepoved sprejetja prava DČ v nasprotju s pravom EU; • neuporaba predpisa DČ, če je v nasprotju s pravili EU; • lex posterior derogat legi priori ne velja za pravo DČ v. pravo EU

46. Kontraverznost načela primarnosti v sodobnem času • Ustava EU: člen I-6: Ustava in pravo, ki ga pri izvrševanju svojih pristojnosti sprejmejo institucije EU, imajo prednost pred pravom držav članic. • Izbrisano iz Reformne pogodbe, vendar dodaja posebno Izjavo o primarnosti: »Konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi. Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260): Mnenje pravne službe Sveta z dne 22. junija 2007. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da predstavlja primarnost prava ES temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL1, 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo primarnosti ne bo vključeno v bodočo pogodbo, na noben način ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča.« 46 46

47. Kaj naj naredi nacionalni sodnik? • Vsaka podelitev učinka nacionalnemu pravu, ki nasprotuje pravu EU, predstavlja zanikanje obveznosti DČ iz Pogodb; • Nacionalno sodišče, ki je pozvano k uporabi prava EU, ima obveznost podeliti polno učinkovitost pravu EU, tudi če mora za to odkloniti uporabiti nasprotno nacionalno zakonodajo, četudi sprejeto kasneje od prava EU, in ni zavezano pred odločitvijo čakati na presojo ustavnega sodišča ali nacionalnega zakonodajalca. Simmenthal, 106/77 • Danes velja tudi za upravne organe, Larsy, C-118/00 • To ne pomeni, da nacionalno pravo postane neobstoječe – lahko obvelja za situacije, ki ne zadevajo prava EU.

48. Neposredna uporabnost Pravo EU je del domačega prava (IURA NOVIT CURIA) Avtomatičnost monizma odvisna od pravnega akta: Pogodbe – po ratifikaciji v DČ Uredbe – člen 288 PDEU Kaj pa direktive? sprejem direktive v pravni red DČ ≠ sprejem izvedbenih predpisov SEU: • direktive so za državne organe neposredno uporabne po izteku vacatiolegis oz. z notifikacijo DČ; • za sodišča in posameznike pa s potekom implementacijskega roka (Inter-EnvironnementVallonie - C-129/96;Mangold v Helm- C-144/04) 48 48

49. Neposredni učinek določb prava EU Pravno pravilo z neposrednim učinkom posameznikom podeljuje pravice, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča in upravni organi. • Presoja od primera do primera; • Pogoji: • norma je vsebovana v neposredno uporabnem aktu; • norma je pravno popolna (jasen naslovnik in vsebina pravice); • ustrezen toženec: • če norma nalaga obveznosti zgolj za državo - vertikalni neposredni učinek; • če norma nalaga obveznosti tudi za posameznike – vertikalni in horizontalni neposredni učinek. 49 49

50. RAZLIKA neposredna uporabnost- pomeni, da ni potrebna posebna zakonodajna dejavnost državnih oblasti; - neposredna uporabnost je namenjena aktu in ne posamezni določbi neposredni učinek- pomeni, da se posameznik lahko pred domačimi državnimi organi in sodišči sklicuje na normo prava ES, ker je pravno popolna;- namenjen je zgolj določeni pravni normi in ne aktu kot takšnemu 50