1 / 19

Položaj visokošolskih knjižnic v novem sistemu financiranja visokega šolstva

Strokovno posvetovanje ZBDS. Položaj visokošolskih knjižnic v novem sistemu financiranja visokega šolstva. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Otočec, 20. 10. 2003.

yeriel
Download Presentation

Položaj visokošolskih knjižnic v novem sistemu financiranja visokega šolstva

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Strokovno posvetovanje ZBDS Položaj visokošolskih knjižnic v novem sistemu financiranja visokega šolstva Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Otočec, 20. 10. 2003

  2. V novem finančnem predpisu bo financiranje temeljne dejavnosti v visoko šolstvu razdeljeno tako, da bodo opredeljena sredstva za študijsko dejavnost, ki tvorijo največji del sredstev in se določijo ob upoštevanju študijskega področja (npr. družboslovje, naravoslovje in tehnika, umetnost, medicina), števila vpisanih študentov v študijskem letu in diplomantov v preteklem koledarskem letu. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  3. Cilji Nacionalnega programa visokega šolstva: • povečati delež prebivalstva z diplomsko in podiplomsko izobrazbo (na 25% do leta 2005), • zagotavljati mednarodno primerljivost kakovosti študija, uporabnosti znanja in usposobljenosti diplomantov visokošolskih izobraževalnih programov, • povečevati mobilnost študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, • nadaljevati z utrjevanjem vseh univerzitetnih avtonomij, • izboljšati odnose med državo in univerzo ter preseči oblike utečenega nadzora nad namembnostjo porabe davkoplačevalskih sredstev, • zagotavljati študentom in študentkam partnerstvo v izobraževalnem procesu, • zagotoviti boljši študentski standard (bivanjski in prehrambeni) ter uveljaviti socialno politiko pri dodeljevanju državnih pomoči za študij Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  4. Financiranje visokošolskih knjižnic po sedanjih standardih in normativih: Dosedanji sistem financiranja visokošolske dejavnosti temelji na izvajanju študijskih programov po vsakoletni napovedi izvajanja programov po standardih in normativih ter na obdelavi podatkov o kadrih, to je visokošolskih učiteljih in sodelavcih ter strokovnih in administrativno tehničnih delavcih. Podatki so zbrani in se obdelujejo v visokošolskem informacijskem sistemu. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  5. Financiranje visokošolskih knjižnic po sedanjih standardih in normativih: Knjižnični delavec z visoko ali višjo strokovno izobrazbo se sistemizira za poln delovni čas glede na število študentov: do 120 študentov 1 knjižnični delavec nad 120 do 400 študentov 2 knjižnična delavca nad 400 do 1000 študentov 3 knjižnični delavci nad 1000 študentov 4 knjižnični delavci Nadaljnje število knjižničnih delavcev se sistemizira na tistih visokošolskih zavodih, kjer je več kot 40.000 knjižnih enot. Za vsakih nadaljnjih 20.000 enot se sistemizira dodatno delovno mesto knjižničnega delavca. V knjižne enote se ne všteva arhivsko gradivo. Knjižnica mora biti odprta najmanj 8 ur na dan najmanj 5 dni v tednu. Če je odprta krajši čas, se sistemizira delavec z ustreznim krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.« Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  6. Bistvene slabosti dosedanjega sistema financiranja: • Univerza nima možnosti sredstev prosto razdeljevati, zato poraba sredstev včasih ni najbolj racionalna. • Sredstva za pedagoško dejavnost so večinoma razdeljena do nivoja fakultete že s strani ministrstva. • Nadzor je usmerjen predvsem v porabo sredstev in ne v doseganje ciljev oziroma kakovosti izvajanja dejavnosti. • Sistem ne vzpodbuja interdisciplinarnosti in sodelovanja med zavodi ter mednarodnega sodelovanja. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  7. Temeljni cilji novega sistema financiranja: • finančna avtonomija univerze, • managerski pristop k upravljanju in vodenju univerze, • prestrukturiranje in racionalizacija študijskih programov, • oblikovanju sodobnih normativov, ki bodo povezani z zagotavljanjem kvalitete • preusmeritev v spremljanje rezultatov Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  8. Standardi: kot priporočilo za izvajanje visokošolske dejavnosti: • integralno povezano pedagoško ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev, • knjižničarsko, informacijsko in drugo strokovno dejavnost, • organizacijske, upravne, administrativne in druge infrastrukturne naloge univerz oziroma visokošolskih zavodov, • investicije in vzdrževanje javnih visokošolskih zavodov in javnih študentskih domov, • dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  9. Standardi: • Standard za izvajanje izvajanje študijskih programov; • Standard za trajanje študija; • Standard za delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev; • Standard določitev pogojev, v katerih se izvaja dejavnost. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  10. Uredba o financiranju visokošolskih zavodov: Vsebina novega finančnega predpisa: • financiranje študijske dejavnosti, • financiranje obštudijske dejavnosti, • financiranje investicij in vzdrževanja, • financiranje razvojnih nalog, • financiranje skupnih nalog univerze (rektorat, službe, centri …), • financiranje dejavnosti drugih zavodov – članic univerze. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  11. Visokošolske knjižnice predstavljajo strokovno podporo poučevanju, učenju in raziskovanju in so namenjene študentom in učiteljem na univerzi oziroma na njihovih članicah. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  12. Uredba o financiranju visokošolskih zavodov: Sredstva za študijsko dejavnost: • integralno povezana pedagoška ter znanstveno-raziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev, • knjižničarska, informacijska in druga strokovna dejavnost ter • organizacijske, upravne, administrativne in druge infrastrukturne naloge univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  13. Uredba o financiranju visokošolskih zavodov: Formula za izračun letnih normativnih sredstev (LNS): LNS = LIV * f *  (Š + D * Ud) LIV – letna izhodiščna vrednost - vsota F – faktor študijske skupine Š – število študentov D – število diplomantov Ud – utež za diplomanta Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  14. Uredba o financiranju visokošolskih zavodov: Sredstva se določa ob upoštevanju: • plače in drugi izdatki zaposlenim, • prispevke delodajalca za socialno varnost, • izdatke za blago in storitve, • nakup in vzdrževanje opreme. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  15. Uredba o financiranju visokošolskih zavodov: Sredstva se določa ob upoštevanju: • števila študentov in diplomantov; • študijskih skupin vrednotenih z ustreznim faktorjem; • osnovne komponente, ki se oblikuje v odvisnosti od sredstev za študijsko dejavnost preteklega obdobja; • normativne komponente, ki se izračuna po formuli (LNS). Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  16. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti: Določa, da mora univerzitetna knjižnica imeti najmanj 50.000 enot gradiva in naročati ali omogočati vsaj do 1000 redno naročenih naslovov serijskih publikacij. Za visokošolsko knjižnico na članici univerze oziroma za knjižnico samostojnega visokošolskega zavoda je določeno, da mora ima vsaj 10.000 enot gradiva in najmanj po 2 izvoda študijskega gradiva, ki je predpisano na tej članici univerze ali samostojnem visokošolskem zavodu. Omogočiti mora tudi dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  17. Naloge: Univerzitetna knjižnica mora predvsem skrbeti za temeljno knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in temeljna dela s predmetnih področij univerze, doktorske disertacije in magistrske naloge, ki so nastale na univerzi, in dela, ki so nastala v okviru univerze. Študentom in učiteljem ter drugim uporabnikom mora omogočati dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost na univerzi. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  18. Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda v skladu s svojim poslanstvom gradi knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in gradivo, ki podpira študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško delo članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, in doktorske disertacije, magistrske ter diplomske naloge, ki so nastale na članici univerze oziroma samostojnem visokošolskem zavodu. Naloge: Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

  19. Kriteriji financiranja: Pri financiranju njihove dejavnosti bodo upoštevani kriteriji: • funkcionalnost, • enostavnost uporabe, • ekonomičnost. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

More Related