Ljubljana, 25.4.2013

1. 3. Tematska razprava: Zeleno Ljubljana, 25.4.2013

2. Priprava dokumentov razvojnega načrtovanja v letu 2013 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pristojno za koordinacijo in pripravo: • Strategije razvoja Slovenije, • Programa državnih razvojnih prioritet in investicij, • Partnerskega sporazuma, • Operativnih programov Kohezijske politike EU • Operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) • Regionalnih razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pristojno za pripravo operativnih programov za področji razvoja podeželja in ribištva

3. Identificirane prioritete SRS 2014 – 2020 Podjetnost Znanje Zeleno Učinkovit javni sektor in pravna država Vključujoča družba

4. Prioritete SRS: • V okviru opredeljenih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali: • raziskave in razvoj ter inovacije, • mala in srednja podjetja, • zaposlovanje in usposabljanje (mladi in starejši). • Za ta področja bo namenjenih 50 % razpoložljivih sredstev do leta 2020.

5. SRS 2014-2020: Usmeritve za prioriteto Zeleno • Ustvariti mednarodno uveljavljen sektor v proizvodnji in vzdrževanju tehnologij, naprav in storitev na področju URE/OVE. • Povečanje URE in OVE. • Povečevanje snovne učinkovitosti. • Ukrepi za trajnostno gospodarjenje in upravljanje z naravnimi viri. • Razvoj okoljsko odgovornega turizma (zavarovana in območja Natura 2000, podeželje), zelena infrastruktura, varstvo narave. • Vlaganje v učinkovit prostorski razvoj. • Okoljska infrastruktura. • Dvig prehranske samooskrbe in izboljšanje konkurenčnosti živilsko predelovalne industrije. • Razvoj in prilagajanje kmetijske dejavnosti v luči prilagajanja okoljskim standardom in podnebnim spremembam ter dviga konkurenčnosti. • Dvig konkurenčnosti gozdarstva. • Dvig konkurenčnosti morskega gospodarskega ribolova in ribogojstva.

6. Program državnih razvojnih prioritet in investicij RS za obdobje 2014 - 2017 • RAZVOJNE PRIORITETE IN INVESTICIJSKA PODROČJA: • ZNANJE • Podjetnost • ZELENO • Analiza stanja • Specifični cilji • Usmeritve na podlagi SRS 2014-2020: • Sklopi in investicijska področja • Razrez sredstev po sklopih in kazalniki rezultatov za prioriteto • VKLJUČUJOČA DRUŽBA • Pravna država in Učinkovit javni sektor • Javne razprave v aprilu in maju: • Podjetnost: 3.4.2013 • Znanje: 17.4.2012 • Zeleno: 25.4.2013 • Vključujoča družba: 9.5.2013 • Učinkovit javni sektor in • pravna država: 15.5.2013

7. Tematsko osredotočenje • ESRR – vsaj 50-60% na prvi do četrti tematski cilj; od tega vsaj 10-20% na četrti tematski cilj. • ESS – vsaj 60-70% na štiri izbrane investicijske prioritete; vsaj 20% na deveti tematski cilj.

8. V novi finančni perspektivi bo Sloveniji za izvajanje kohezijske politike EU 2014 – 2020 skupaj na voljo okoli 3,3 milijarde evrov(v tekočih cenah) SLOVENIJA KOT CELOTA: KOHEZIJSKI SKLAD = 1060 mio EUR ZAHODNA SLO: 860 mio EUR v tem ESRR okoli 60% in ESF okoli 40% VZHODNA SLO: 1260 mio EUR v tem ESRR okoli 70% in ESF okoli 30%

9. Merila za identifikacijo prioritetnih razvojnih investicijskih področij na podlagi katerih bo potekal izbor so: • Merila glede na vsebine oziroma namen: • učinek na rast in delovna mesta • učinek na razvoj človeškega potenciala • pozitivno vplivajo na okolje • Prednost imajo ukrepi, ki imajo sinergijske učinke: • med zgoraj navedenimi področji • z vzporedno izpeljanimi institucionalnimi in strukturnimi spremembami • podpirajo regionalno celovitost, specializacijo, med-regionalno sodelovanje, itd. • Merila glede na finančno učinkovitost: • prednost imajo ukrepi, ki dajejo z omejenimi finančnimi sredstvi največje učinke • izvedljivost • prednost bodo imela investicijska področja z utemeljeno analizo tveganj in izvedljivost. • .

10. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

11. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

12. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

13. Zeleno: okolje • Analiza stanja • Odgovorno ravnanje z okoljem, naravo, prostorom in drugimi viri še vedno prepoznano kot zaviralec razvoja in ne kot vzvod za kakovosten napredek: • Biotska raznovrstnost upada, • Emisije toplogrednih plinov: stagnacija, problem emisije v ne-ETS sektorju, stroški zaradi posledic (poplave/suše), URE, OVE • Neučinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja (odpadki, čiščenje odpadnih voda, pitna voda (kakovost, izgube), poplave) • Neprimerno/neučinkovito upravljanje s prostorom: suburbanizacija nerešena vprašanja glede trajnostne mobilnosti, slaba kakovost zraka, ogljični odtis mest • Slabo izkoriščamo obstoječa orodja/pristope za ozelenitev gospodarstva: zelena javna naročila, EU znak za okolje, EMAS, okolju prijazno oblikovanje, eko inovacije, koncept od zibke do zibke

14. Zeleno: okolje • Sklopi investicij • Potrebna še prioretizacija investicijskih področij, ključno iskanje sinergij • 3.3.1. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot za zagotavljanje naravnih virov in ekosistemskih storitev ter zmanjševanje negativnih posledic njihove izgube • 3.3.2. Učinkovito in celovito prostorsko načrtovanje, urbana prenova mest in spodbujanje trajnostne mobilnosti • 3.3.3. Zagotavljanje dobrega stanja okolja, upravljanje z vodami in zmanjševanje okoljskih tveganj • 3.3.7. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije • (Sklop podjetnost) 3.2.2. Povečanje snovne učinkovitosti, spodbujanje zapiranje snovnih poti in trajnostne potrošnje

15. Zeleno: kmetijstvo • Analiza stanja • Naravne razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne (cca 75 % kmetijskih zemljišč je na območjih z neugodnimi razmerami, prevladuje travinje:60%, delež zemljišč namenjena pridelavi poljščin in vrtnin: 35% • Delež kmetijskih zemljišč pada: zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture • Kmetijstvo je skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v letu 2011 prispevalo k skupni zaposlenosti 8,4 %, k skupni ustvarjeni dodani vrednosti pa 2,5 %. • Upoštevanje EU okoljskih standardov:navzkrižna skladnost, dobra kmetijska praksa pozitivno se zmanjšuje obremenitev na okolje • Ekološko kmetijstvo: eden izmed najbolj učinkovitih načinov trajnostne kmetijske rabe naravnih virov obsega 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (oz. 30.696 ha), prevladujejo travinje 85% • Stopnja samooskrbe: podatki za l. 2011: žita 69 %, zelenjava 37 %, meso 85 % , mleko 120 %, jajca med 93 in 95 % in ekološki proizvodi 20 % • Slab socio-ekonomski položaj kmetij • Nizka stopnja izobrazbe in neugodna starostna struktura nosilcev kmetijske dejavnosti • Nizka konkurenčnost, produktivnost kmetijskega sektorja

16. Zeleno: kmetijstvo • Sklop investicij • 3.3.4 Konkurenčno, družbeno in okoljsko odgovorno kmetijstvo, ohranjanje in razvoj krajine in podeželja ter zagotavljanje prehranske varnosti

17. Zeleno: Gozdarstvo • Analiza stanja • 58,5 % površine države pokriva gozd=1.185.417 ha • Lesne zaloge in letni prirastek slovenskih gozdov se povečujejo • Posledično se vsako leto povečuje tudi delež neizkoriščenega poseka lesa se vsako leto • Slabo gospodarjenje z gozdom, slaba lastniška struktura, razdrobljenost posesti • Delež izvoza nepredelanega lesa (hlodovina) se povečuje, znižuje pa se izvoz izdelkov iz lesa. • Gozd pomemben zaradi skladiščenja ogljika, blažilec podnebnih sprememb: preprečuje erozijo tal, ščiti pred negativnimi vremenskimi vplivi, izboljšuje vodne zaloge, povečuje biotsko raznovrstnost in predstavlja pomemben ponor ogljikovega dioksida, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede.

18. Zeleno: Gozdarstvo • Analiza stanja/usmeritve • Razvojni potencial: Primerno izkoriščanje gozdov ter predelava slovenskega lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo • Zagon/razvoj lesno predelovalne industrije • Za doseganje višje dodane vrednosti bi bilo potrebno izboljšati povezavo v celotni gozdarsko lesni predelovalni verigi, vse od pridelave, preko predelave do trženja lesa in izdelkov iz njega. • Porast gradnje lesenih stanovanjskih objektov (15% tržni delež lesenih montažnih stanovanjskih hiš v SLO) • Raba lesne biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije

19. Zeleno: gozdarstvo • Sklop investicij • 3.3.5. Učinkovito gospodarjenje z gozdom in bolj konkurenčna celotna gozdno-lesna veriga

20. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Analiza stanja • Z ribištvom se je v letu 2011 v Sloveniji ukvarjalo 332 oseb, od tega z akvakulturo 62 % oseb, z morskim gospodarskim ribolovom pa ostalih 38 % oseb • majhnost ribiškega sektorja in nizka konkurenčna sposobnost • Pomembna prepletenost ribolova z življenjem v obalni regiji za boljši lokalni razvoj, razvoj turizma in povezanih panog • V Sloveniji je gospodarski ribolov omejen izključno na morski gospodarski ribolov. • pomemben razvoj akvakulture (sladkovodna vzreja ter marikultura – prispevek k t. i. „modri rasti“) • Trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri v celinskih vodah

21. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Analiza stanja/usmeritve: • Razvoj in prilagoditev trajnostnega ribiškega sektorja, • Višja dodana vrednost in večja prepoznavnost proizvodov iz ribištva in akvakulture, • Zagotovitev primernega tržnega okolja in zagotavljanje zadostne količine kakovostnih proizvodov iz akvakulture, • Predelovalna industrija - povečanje konkurenčnosti, energetske učinkovitosti, razvoj kakovostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, • Celostni razvoj in trajnostno upravljanje ribiških območij (CLLD kot priložnost).

22. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Sklop investicij • 3.3.6. Trajnostno in konkurenčno morsko ribištvo in ribogojstvo ob upoštevanju ohranjanja narave in ribolovnih virov

23. 3. Tematska razprava: Zeleno • Delo po skupinah: • Analiza, specifični cilji • SWOT analiza • Sklopi in investicijska področja