VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA

1. ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA Karin Mlakar, univ.dipl.soc.del.

2. MLADI IN ALKOHOL • "Mokra družba"-visoka toleranca družbe do alkohola, alkohol kot »del kulture« • Odrasli se na splošno premalo zavedajo lastne odgovornosti, ki jo nosijo kot vzorniki • Pritisk vrstnikov na mladostnika; "binge drinking“ ali "koma saufen" • Premajhno zavedanjeo učinkih in posledicah alkohola • Lahek dostop mladoletnih do alkoholnih pijač (trgovine, lokali, bencinske črpalke)

3. Več otrok in mladostnikov pije alkohol kot uživa druge droge • Mladi, ki povzročajo prometne nesreče, so bolj pod vplivom alkohola kot drugih drog • Več drugih nesreč in kaznivih dejanj povzročajo mladostniki pod vplivom alkohola kot pod vplivom preostalih drog • Veliko mladih začne najprej piti alkoholne pijače in nato preide na druge droge

4. POGOSTE IZJAVE STARŠEV • »Se pa vsi pijejo alkohol.« (minimaliziranje) • »Kaj te zdaj, če spije kakšno pivo ali dva.« • »Jaz sem mu dala pivo za poskusit, ko je bil star 8 let, ker je želel. Enkrat tak mora poskusit.« • »Kot najstnik pa že lahko pije alkohol ob praznovanjih. Se pa je že dovolj star.« • »Za najstnika je pa čisto običajno, da pije alkohol, da vidi koliko ga nese. Kdaj pa bo, če ne zdaj. Jaz sem v tem obdobju tudi pil, pa nimam težav z alkoholom.«

5. DRUŽINA • je eden pomembnejših varovalnih dejavnikov preprečevanja zasvojenosti. Starši so namreč otrokovi prvi in najboljši učitelji. • Večina mladostnikov vzame drogo prvič, ko še živi doma, v krogu svoje družine, in ko hodi v šolo. • Odnos do drog se oblikuje od malih nog in je zato pomemben zgled, ki ga starši dajejo otroku. V družini se oblikujejo tudi pogledi na to, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne, vrednote. • Pri oblikovanju odnosa do droge ima v družini pomembno vlogo postavljanje mej in pravil. • Uporaba drog pri mladostnikih je veliko bolj odvisna od popustljivosti staršev kot od pritiska sovrstnikov. • Kot ranljiva skupina so adolescentiveliko bolj izpostavljeni rizičnim dejavnikom, kot je uporaba dovoljenih in prepovedanih drog. • Kot navajata Kastelic in Mikulan (2004, 99) večina tistih, ki uživa droge, jih začne jemati v enem najbolj občutljivih obdobij svojega življenja – adolescenci. Čim bolj zgodaj začnejo, tem večja je povzročena škoda.

6. Staršem je veliko težje postaviti pravila, ki otrokom preprečujejo pitje alkohola, kot pri prepovedanih drogah; - veliko staršev tudi samih pije alkohol - alkohol ne jemljejo za tako nevarno drogo kot so prepovedane droge - mislijo, da gre za najstniško vedenje oz. eksperimentiranje, katero bo minilo ali da problem mine, če se o njem ne bodo pogovarjali oz. ga reševali - toleranca družbe

7. VLOGA STARŠEV • Vpliv staršev in družinskih članov je zelo pomemben, ne pa edini • Sodelovanje staršev je bistven varovalni dejavnik, saj sporočata otroku, da sta složna in enotna pri postavljanju mej in pravil, predvsem v odnosu do drog • Vloga odraslih, v prvi vrsti staršev, je predvideti možne posledice in v skladu s tem usmerjati otrokovo vedenje • Odnos staršev do drog (tobak, alkohol, tablete, prepovedane droge) • Bodite POZITIVEN ZGLED. • Otroštvo in mladost sta obdobji tveganj, starši pa lahko otroka pripravijo na uživanje radosti in premagovanje težav.

8. Pomembna je priprava otroka na realnost • Z otrokom se je potrebno vsak dan pogovarjat, se naučiti pogovarjati o prijetnih in neprijetnih stvareh • Spodbujat otroka, da pretehta vsako odločitev in prevzame odgovornost za posledice • Skupaj z otrokom postavite jasna pravila in meje – glede zlorabe drog pa morajo biti PRAVILA JASNA • JASNO SPOROČILO staršev, da je opijanje ali uživanje drog nesprejemljivo in nedopustno • Spremljajte otrokove dejavnosti in s kom se druži

9. Poučite mladostnika, kako naj se upre pritisku vrstnikov • Sodelujte v otrokovem življenju • Druženje kot družina • Krepite otrokovo sposobnost, da izrazi svoje misli in občutke • Frustracije so del življenja - naučiti otroka ravnati z neprijetnimi občutki! • Pomagajte jim razviti ustrezno samospoštovanje • Večkrat jim pokažite in povejte, da jih imate radi • Da otrok aktivno preživlja prosti čas • Sodelujte s šolo in se pozanimajte kakšne preventivne programe pri preprečevanju poseganja po drogah - izvajajo v šoli

10. POGOVOR IN POSLUŠANJE • Z otrokom se je potrebno pogovarjati o alkoholnih pijačah in drugih drogah in jim ne pridigajmo (pozorno prisluhnite njihovemu mnenju, skupaj razrešujte vprašanja povezana s posledicami uživanja) • Informacija o drogi mora biti realna (razblinite mite, pollaži) • Starši morajo o drogah tudi kaj vedeti (pridobivanje informacij) • Ne sme nas biti strah, da ne vemo odgovorov na vsa vprašanja!

11. Mladostnik mora poznati: • Takojšnje in dolgoročne učinke alkoholnih pijač in drugih drog • Posledice uživanja alkohola in drugih drog • Možnosti smrtonosnega učinka drog • Povezanost drog z boleznimi, nesrečami in poškodbami • Starši pa naj bodo pozorni na opozorilne znake uživanja drog

12. Pogovor z mladostnikom o alkoholu • Nekaj primerov za pogovore: • Zanimajte se kako vaš otrok razmišlja o alkoholu. • Poslušajte ga in ga med pripovedovanjem ne prekinjajte • Preizkusite svoje in otrokovo znanje o alkoholu; kateri in kakšni so učinki alkohola?, Kakšna je razlika med alkoholnimi pijačami?, Kdo naj ne bi užival alkoholnih pijač? • Skupaj z otrokom poiščite ustrezne načine ravnanja v situacijah, ko mu bodo ponujali alkoholno pijačo • Pogovarjajte se o otrokovih prijateljih in o tem, kako ti vplivajo na izbiro njegove dejavnosti.

13. Če otrok uživa alkoholne pijače, skupaj z njim poiščite odgovore na naslednja vprašanja: • Kako pogosto se je to zgodilo? • Kakšne pijače in koliko je popil? • S kom je pil in v kakšnih okoliščinah? • Kako se počuti ko pije in kako po tem? • Kako se vede on sam in kako družba, v kateri je pil? • Kako te izkušnje vplivajo na šolski uspeh, na odnose s starši, sorojenci, prijatelji? • Ali je v zvezi s pitjem že imel slabe ali zastrašujoče izkušnje in kako je takrat ravnal? • Ali je bil kdo od prijateljev, s katerimi je pil, poškodovan, se stepel ali sodeloval pri kaznivem dejanju?

14. zdrav razvoj otroka STARŠI 16 Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM, 2006): osebam mlajšim od 16 let je med 24.00 in 5.00 uro prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače (izkazovanje starosti z osebnim dokumentom)

15. » Če je kaj, kar želimo spremeniti v naših otrocih, moramo najprej preučit in videt, ali ni to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti v nas samih.« C.G. Jung, 1932 HVALA ZA POZORNOST!