Postopki proti državi članici pred Sodiščem EU

1. Postopki proti državi članici pred Sodiščem EU Dr. Janja Hojnik 12. aprila 2011

2. Sodišče EU Člen 19 PEU • 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. • Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta 2

3. Sodišče EU Člen 19 3. Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb: a) odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba; b) na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije; c) odloča o drugih zadevah, predvidenih v Pogodbah. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

4. Vrste postopkov pred Sodiščem EU Neposredni:Tožba proti državi članici Tožba na razveljavitev akta EU Tožba zaradi molka organa Postopki s tožbami uslužbencev EU Tožba na odškodnino zoper EU Posredni:Postopek predhodnih vprašanj/odločanja 4 4 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

5. Statistika zadev po vrsti postopkov (2004-08) 5 5 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

6. Razmerje direktnih tožb 6 6 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

7. Tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti DČ 7 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

8. Postopki proti državi članici • Zasebno-pravno varstvo: posameznik proti DČ • Sklicevanje na pravo EU ob kršitvah s strani DČ (neposredni učinek, konsistentna razlaga, odškodninska odgovornost DČ); • Pred nacionalnimi sodišči in upravnimi organi; • Javno-pravno varstvo • Komisija proti DČ (člen 258 PDEU); • DČ proti DČ (člen 259 PDEU); • Pred Sodiščem EU. 8 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

9. SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJEz dne 31. marca 2009V zadevi T‑105/09 AJ,Janja Polanec, s stalnim prebivališčem v Mariboru (Slovenija), tožeča stranka,protiRepubliki Sloveniji, tožena stranka,zaradi vloge za pravno pomoč na podlagi člena 95 Poslovnika Sodišča prve stopnjePREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTIsprejema naslednjiSklep(…)glede na to, da Sodišče prve stopnje ni pristojno, da odloči o tožbi, ki jo je fizična oseba vložila proti državi članici, je pravno sredstvo, v zvezi s katerim je zaprošena pravna pomoč, očitno nedopustno, jePREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJEsklenil:Vloga za pravno pomoč v zadevi T‑105/09 AJ se zavrne.V Luxembourgu, 31. marca 2009.Sodni tajnik          PredsednikE. Coulon          M. Jaeger Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

10. Člen 258 PDEU (prejšnji člen 226 PES):Komisija v. DČ • Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti po tej Pogodbi, poda o zadevi obrazloženo mnenje po tem, ko je tej državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe. • Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

11. Splošno o tožbi • Komisija – varuh prava EU! • Zaradi kršitve prava EU s strani države – ne glede na to, kateri organ države je kršitev zagrešil (EK v. Belgija, 77/69): • Kršitev načela lojalnosti (npr. opustitev podajanja info); • Neustrezna uporaba prava EU; • Neustrezno uveljavljanje prava EU; • Delovanje nacionalnih sodišč. • Pomen kršitve: • kršitev vsake zavezujoče obveznosti iz prava EU (Pogodbe, medn. pogodbe, uredbe, direktive, odločbe, splošnih načel prava EU); • V obliki storitve ali opustitve; • Objektivna odgovornost DČ z možnostjo ekskulpacije; • Ni časovne omejitve za tožbo; • EK ni treba izkazovati pravnega interesa za tožbo. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

12. Postopek • Komisija izve za kršitev: • po lastni preiskavi, sporočilu s strani EP, pritožbi posameznikov; • diskrecija EK glede začetka postopka; • Neformalna faza – izmenjava mnenj; • Formalna faza: • Uradni opomin (formalno pismo): utemeljitev kršitev in poziv DČ po utemeljitvah v določenem roku; • Obrazloženo mnenje; • Sodna faza: tožba pred Sodiščem EU • Isti temelji kot v obrazloženem mnenju; • Diskrecija EK po tožbi; • Intervencija drugih DČ; • Tožba upravičena, tudi če med sodnim post. DČ kršitev odpravi • Učinek za druge DČ; • Da DČ ne odlašajo z odpravo kršitve do sodbe Sodišča; • Da se lahko sodi tudi o kratkotrajnih kršitvah; • Pomoč odškodninskim tožbam v DČ (ne predpogoj!!!); • Ugotovitvena sodba Sodišča. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

13. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

14. SODBA SODIŠČA (sedmi senat) z dne 12. marca 2009(*) „Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2004/35/ES − Okoljska odgovornost v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode − Neopravljen prenos v predpisanem roku“ V zadevi C‑402/08, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 17. septembra 2008, Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata U. Wölker in V. Kovačič, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, tožeča stranka, proti Republiki Sloveniji, ki jo zastopa A. Vran, zastopnica, tožena stranka, SODIŠČE (sedmi senat), (…) izreka naslednjo Sodbo (…) Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: 1)      Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila obveznosti iz te direktive. 2)      Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

15. SODBA SODIŠČA (peti senat) z dne 7. oktobra 2010(*) „Neizpolnitev obveznosti države – Okolje – Direktiva 2008/1/ES – Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja – Pogoji za izdajo dovoljenja obstoječim obratom – Neopravljen prenos v predpisanem roku“ V zadevi C‑49/10, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 29. januarja 2010, Evropska komisija, ki jo zastopa A. Alcover San Pedro, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, tožeča stranka, proti Republiki Sloveniji, ki jo zastopa N. Pintar Gosenca, zastopnica, (…) Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: 1)      Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh potrebnih ukrepov na področju izdajanja dovoljenj za industrijske obrate v skladu s členom 5(1) Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ni izpolnila obveznosti iz te direktive. 2)      Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov. Podpisi Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

16. SODBA SODIŠČA (tretji senat) z dne 24. marca 2011(*) „Neizpolnitev obveznosti države – Nadzor nad onesnaževanjem – Mejne vrednosti koncentracij PM10 v zunanjem zraku“ V zadevi C‑365/10, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 22. julija 2010, Evropska komisija, ki jo zastopa D. Kukovec, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, tožeča stranka, proti Republiki Sloveniji, ki jo zastopa N. Pintar Gosenca, zastopnica, tožena stranka, SODIŠČE (tretji senat), v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis, J. Malenovský (poročevalec) in T. von Danwitz, sodniki, generalna pravobranilka: E. Sharpston, (…) Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: 1.      Republika Slovenija, ker je v letih od 2005 do 2007 presegala mejne vrednosti, ki se uporabljajo za letne in dnevne koncentracije PM10 v zunanjem zraku, ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) Direktive Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku. 2.      Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov postopka. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

17. Običajni zagovori DČ • Kršitev ne obstaja(npr. rok ni potekel); • Derogacije iz Pogodbe: javni red, varnost, zdravje • Pravo EU ni zakonito (omejeno, ker je imela DČ možnost ničnostne tožbe) – sprejemljiv argument v 3 primerih: • Neočitna nezakonitost; • Pomembna nezakonitost – akt EU neobstoječ; • Kršitev ustavnih načel. • Nujnost in višja sila:sprejemljiv argument v neizogibnih in nepredvidljivih okoliščinah (bomba na ministrstvu, EK. v Italija, 101/84, vendar ne, če je DČ v zamudi 4,5 let); • Ustavne, politične, institucionalne, administrativne težave: SEU zavrača (EK v. Slovenija, C-402/08) • Pravna kršitev, a ne tudi dejanska(fr. pomorski zakonik): SEU zavrača; • Obstoj neposrednega učinka: SEU zavrača (EK v. Nemčiji, 29/84); • Vzajemnost: kršitev drugih DČ ali Komisije: ni sprejemljiv argument v pravu EU (≠ MJP). Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

18. Člen 259 PDEU (prejšnji člen 227 PES):DČ v. DČ Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, lahko zadevo predloži Sodišču. Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz te pogodbe, mora zadevo predložiti Komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

19. DČ proti DČ • Pritožbo nasloviti na Komisijo; • Če Komisija v 3 mesecih ne izda obrazloženega mnenja oz. ne začne tožbe, lahko postopek pred SEU prične sama DČ; • Redko uporabljen: • Francija proti Veliki Britaniji, 141/78 (ribištvo; zmaga Francija); • Belgija proti Španiji, C-388/95 (vino; Belgija izgubi). Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

20. Posledice sodbe Sodišča • SEU ugotovi kršitev obveznosti DČ, ki izhajajo iz prava EU; • DČ je zavezana sprejeti potrebne ukrepe za spoštovanje sodbe; • Nemudoma oz. v roku, ki ji ga določi Komisija; • Kaj če DČ ne spoštuje sodbe? • Pred Maastrichtom: zgolj možnost ponovnega sojenja; • Pogodba iz Maastrichta: denarna kazen za DČ, ki ne spoštuje sodbe Sodišča EU. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

21. Člen 260 PDEU (prejšnji člen 228 PES):denarna kazen za DČ 1. Če Sodišče ugotovi, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.  2. Če Komisija meni, da zadevna država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred Sodiščem vloži tožbo, potem ko je tej državi dala možnost za predložitev stališča. Pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na okoliščine zadeve. Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo povprečnine ali denarne kazni. Ta postopek ne posega v člen 259. 21 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

22. Člen 260 PDEU (prejšnji člen 228 PES):denarna kazen za DČ 3. Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 258, ker zadevna država članica ni izpolnila obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar meni, da je ustrezno, določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica plača. Če Sodišče ugotovi kršitev lahko naloži zadevni državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki ne presega zneska, ki ga je določila Komisija. Obveznost plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi. 22 22 22 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

23. Povečanje učinkovitosti denarne kazni po Lizbonski pogodbi • V primeru, ko je Sodišče že ugotovilo kršitev prava EU s strani držav članic, Komisiji ni več treba izdati obrazloženega mnenja; • združitev ugotovitvenega in dajatvenega postopka za kršitve glede pravočasne implementacije direktiv: • Kršitev procesne ali materialne obveznosti? • Zgolj za primere neimplementacije ali za vse kršitve pri implementaciji? • Delna vezanost Sodišča na predlog kazni s strani EK. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

24. Denarna kazen za DČ • Obliki kazni: • Pavšalni znesek(lump sum) – kazen za kršitev od sodbe na ugotovitev kršitve prava EU do nove sodbe; • Dnevna kazen (lahko tudi polletna) – za vsak dan zamude pri izpolnitvi dajatvene sodbe SEU. • Kumulacija: KOMISIJA proti FRANCIJI, C-304/02 Razlikuj od: • odškodninske odgovornosti DČ in • denarne kazni v konkurenčnih postopkih. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

25. Pavšalna in/ali periodična kazen? • KOMISIJA proti FRANCIJI, C-304/02: • Leta 1991: SEU obsodi Francijo, da ni zagotovila nadzora za zagotovitev spoštovanja tehničnih ukrepov Skupnosti, in da s tem ni izpolnila svojih obveznosti, povezanih z ohranitvijo ribolovnih virov; • Leta 1996: Komisija izda obrazloženo mnenje, v katerem Franciji določi 2-mesečni rok za izvršitev sodbe + opozorilo možnosti denarnih sankcij zaradi neizvršitve prve sodbe SEU; • Kršitev ni bila odpravljena. Komisija vloži tožbo proti Franciji. • SEU, ki odloča na podlagi člena 260, lahko izbere katerokoli sankcijo, predvideno v tem členu; • SEU je DČ PRVIČ OBSODILO HKRATI NA PERIODIČNO DENARNO KAZEN IN PAVŠALNI ZNESEK: • 57.761.250 € za vsako obdobje 6 mesecev + • PAVŠALNI ZNESEK: 20.000.000 € 25 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

26. Kriteriji za določitev višine kazni • Sporočilo o izvajanju člena 228 PES, SEC (2005)1658 • EK pri predlogu kazni upošteva: • trajanje kršitve; • ali je država članica sploh že storila kaj v smeri spoštovanja sodne odločbe: • resnost kršitve (teža prekrška); • sposobnost države za plačilo kazni; • svarilna funkcija kazni. • Sorazmernost kazni kršitvi: EK proti Španiji, C-278/01 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

27. Zgolj predlog EK, SEU z njim ni vezano; • Pri kazni zaradi neimplementacije direktiv SEU ne sme preseči predloga EK! • 2 primera: • Komisija proti Grčiji, C-387/97 – EK predlagala 24.600 eur dnevno, SEU dosodi 20.000 eur dnevno – Grčija končno plača 5,4 mio eur; • Komisija proti Portugalski, C-70/06 – EK predlagala 21.450 eur kazni dnevno, SEU DČ obsodi na 19.392 eur dnevno. 27 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

28. SODBA SODIŠČA (prvi senat)z dne 31. marca 2011(*)„Neizpolnitev obveznosti države – Neizpolnitev obveznosti izvršitve sodbe Sodišča – Denarne sankcije – Naložitev plačila pavšalnega zneska“V zadevi C‑407/09,zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 228 ES, vložene 22. oktobra 2009,Evropska komisija, ki jo zastopata M. Condou-Durande in A.‑M. Rouchaud-Joët, zastopnici, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,tožeča stranka,protiHelenski republiki, ki jo zastopata K. Samoni-Rantou in N. Dafniou, zastopnici, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,tožena stranka,SODIŠČE (prvi senat),v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, J.-J. Kasel (poročevalec), M. Ilešič, M. Safjan, sodniki, in M. Berger, sodnica,generalni pravobranilec: J. Mazák, (…)32      Zato je treba pri odločitvi o predlogu za naložitev plačila pavšalnega zneska Helenski republiki upoštevati vse okoliščine neizpolnitve obveznosti, ki se ji očita, in še zlasti njeno ravnanje ter trajanje in težo kršitve.(…)Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:1.      Helenska republika s tem, da ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju z dne 23. septembra 2008, ki ga je Komisija Evropskih skupnosti podala v skladu s členom 228 ES, ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne 18. julija 2007 v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑26/07), ni izpolnila obveznosti iz odstavka 1 navedenega člena.2.      Helenski republiki se naloži, naj Evropski komisiji na račun „Lastni viri Evropske unije“ plača pavšalni znesek 3 milijone EUR.3.      Helenski republiki se naloži plačilo stroškov. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

29. Izračun kazni 600 evrov na dan x ustrezen količnik Količniki: 1-20 - teža kršitve 1-3 - trajanje kršitve 1 (Lux) – 25,4 (Nemčija) - faktor za zmožnost plačila (upoštevajoč BDP in število glasov v Svetu EU) Formula za izračun denarne kazni Tz=(G x Sk x Dk) x n Tz - dnevna kazen G - temeljna vrednost (500 evrov) Sk - koeficient za težo kršitve Dk - koeficient za trajanje kršitve n - faktor, ki upošteva zmožnost plačila Slovenija: faktor zmožnosti plačila: 1,01; najnižji pavšalni znesek: 606.000 eur Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

30. Odložilni učinek sodb in začasne odredbe Člen 278 PDEU (prejšnji člen 242 PES) Tožbe, vložene pri Sodišču, nimajo odložilnega učinka. Vendar pa lahko Sodišče, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev izpodbijanega akta. Člen 279 PDEU (prejšnji člen 243 PES) Sodišče lahko v vseh pri njem vloženih zadevah sprejme potrebne začasne odredbe. - Ko je to nujno, da se prepreči nepopravljiva škoda! Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta