Revolucije leta 1848

1. Revolucije leta 1848 Katarina Ahačič, 9.a

2. Nov revolucionarni val • Leta 1848 je Evropo spet zajel val revolucij • Začetek v Italiji  proti kraljestvu tudi v Franciji  Nemčija in habsburška monarhija • Revolucija v Španiji, Rusiji, Belgiji in GB skoraj ni bila potrebna saj je meščanstvo že prej dobilo svoje pravice • Revolucije so nastajale v mestih z razvito industrijo; vedno več ljudi zaradi delovnih mest ki so hoteli sodelovati pri oblasti, več delavcev ki niso bili več pripravljeni živeti v revščini in so zahtevali boljše delovne in življenjske razmere

3. Revolucije leta 1848 so zajele velik del Evrope

4. Vstaja v Franciji • Po revoluciji l. 1830 kralj ničesar ni mogel odločiti brez ustave in parlamenta, ampak v parlamentu so sedeli premožni ljudje  kmetje in meščanstvo torej niso mogli vplivati na odločitve kralja • Trgovci, obrtniki in izobraženci so zahtevali svoje mesto v parlamentu • Kralj jih zavrne in zato februarja 1848 izbruhne revolucija • Uporni Parižani prisilijo kralja, da odstopi, njegov prestol javno zažgejo in razglasijo republiko

5. Vstaja revolucionarjev v Milanu 1848 Pokol pred zunanjim ministrstvom v Parizu 23.2.1848

6. V vlado (ustanovljena po odstranitvi kralja in razglasitvi republike) je bil prvič v zgodovini izvoljen delavski predstavnik • Nova vlada skrajša delavnik in zagotovi delo tistim ki ga niso imeli • Vlada izda sklep o splošni volilni pravici; v parlament so bili lahko izvoljeni vsi moški – revni ali bogati – le starejši od 21 let • Vlada kmalu prekliče vse zakone v prid delavcem in na prestol stopi Ludvik Bonaparte, ki se proglasi za cesarja Napoleona III – oblast spet v rokah bogatašev • Meščanstvo se temu ni upiralo, saj je podprl razvoj industrije, trgovine in železnic

7. Ludvik Bonaparte, drugače imenovan tudi kot Napoleon III.

8. Revolucije v Italiji in Nemčiji • Ko so ljudje v Italiji in Nemčiji slišali o vstaji v Franciji so se uprli tudi sami • Zahtevali so ustavo, svobodo govora in pa odpravo fevdalizma, kjer še ni bil odpravljen • Spomladi 1848 v vseh državah Nemčije razpisali volitve  skupščina se je sestala v Frankfurtu • Pokazalo se je da Nemci niso imeli predstave, kakšna naj bi bila združena Nemčija • Do spomladi leta 1849 so se odločali kaj z Avstrijo • Poskus, da bi združili Nemčijo in ustanovili enotno nemško državo se je izjalovil

10. Zasedanje frankfurtske skupščine, napad republikancev na narodno skupščino 18.9.1848

11. Podobno neuspešno je bilo v Italiji • Leta 1848 so pregnali stare gospodarje in razglasili republike • Nove republike se niso znale tesneje povezati med seboj  zato se na čelo gibanja postavi sardinsko kraljestvo, ki poskuša Habsburžane pregnati iz S Italije • Avstijci premagajo sardinsko vojsko

12. Nemiri v habsburški monarhiji • Marca 1848 so na Dunaju zrasle barikade  uporni meščani, študentje in delavci zahtevajo odpravo absolutizma • Na ulicah se spopadejo z vojsko in zahtevajo odstop Metternicha  ta se ustraši in zbeži, cesar pa obljubi ustavo • Cesar je v tajnosti (brez vednosti parlamenta) poskušal uveljaviti novo ustavo  toda nemir se je razširil po vsej monarhiji in znova zajel tudi Dunaj • Cesar je mogel popustiti in spet razpisati volitve v parlament, ki se je sestal v sredi leta 1848 in je trajal do marca 1849

14. Klemens Von Metternich, ki se je ustrašil ljudstva in zbežal

15. Vendar parlament ustave ni sprejel, saj se niso mogli zediniti o tem, kako urediti monarhijo v prihodnje • Upor se je iz mesta razširil tudi na podeželje • Kmetje so pričakovali dokončno odpravo fevdalizma  napadali gradove in niso plačevali davkov • Parlament se je 7.septembra 1848 res odločil da kmetom da zemljo vendar ne zastonj; zemljiškemu gospodu je moral plačati odškodnino

16. Habsburški narodi oblikujejo svoje zahteve • Po izbruhu revlucije so svoj glas dvignili tudi predstavniki narodov  Nemci so bili pripravljeni dati narodne pravice večjim narodom kot so bili Italijani, Madžari, Poljaki ne pa manjšim kot npr. Slovenci, Ukrajinci, Slovaki ... • Madžari so kar sami odpravili fevdalni sistem in ustanovili svojo vlado  sprli so se s Srbi in Hrvati, ki so hoteli samostojno Vojvodino • Čehi so dokazovali, da ima HM prihodnost le, če se preuredi v zvezo svobodnih in enakopravnih narodov • Maja 1848 so sklicali vseslovanski kongres, kjer se je izkazalo da Slovani med seboj nimajo posebne sloge in niso sprejeli nobenih pomembnejših sklepov

17. Boj na barikadah v Parizu junija 1848 • Boj revolucionarjev v pruski prestolnici Berlinu, razmah revolucije 18. in 19. marec 1848

18. Jeseni 1848 se je dunajski dvor začutil dovolj močnega, zato so napadli Madžare, še prej pa so na svojo stran pridobili Hrvate, katerih sovražniki so bili Madžari • Meščani Dunaja so hoteli preprečiti zmago dvora saj so vedeli, da če dvor zmaga, je konec z revolucijo • Nalogo, da ta obračun izpelje je dobil mladi cesar Franc Jožef, ki je zasedel prestol decembra 1848 • Poleti 1849 je avstrijska vojska premagala Madžare • V Avstriji v začetku petdesetih let spet zavladal absolutizem

19. Cesar Franc Jožef, se je rodil 18.8.1830 in je bil ob revoluciji star 18 let • Vladal je 68 let • Umrl je 21.11.1916

20. Slovenci leta 1848 • Na Slovensko so novice o revolucijo prinesli popotniki, ki so na prsih nosili bel trak, kot so si ga pripeli tudi Dunajčani v znak nemira • Cesar je obljubil, da bo habsburška monarhija dobila novo ustavo in to so praznovali s slavnostno razsvetljavo in glasbo • Matija Majar je bil na Dunaji živeči slovenski izobraženec ki je sestavil program Zedinjene Slovenije • Zedinjena Slovenija ni govorila le o tem da lahko ljudje govorijo in pišejo slovensko pač pa da si sami vladajo

21. Začetek nove dobe • Revolucionarjem ni nikjer uspelo uresničiti svojih načrtov  revolucije so bile vedno premagane in na oblast so se vračali stari in novi oblastniki, ki so odpravili svoboščine, pridobljene z revolucijo • Meščanstvu leta 1848 ni uspelo zmagati , vendar pa gospodarskega napredka nihče ni mogel ustaviti • Začele so se množiti tovarne, železnice in velike industrijske delavnice • Fevdalizma – razen v Turčiji in Rusiji – ni bilo več • Evropa se je po revolucijah torej le spremenila na bolje !!!

22. Viri in literatura: • Učbenik: Vzpon meščanstva 7 • Knjiga: Kronika človeštva • Internet