610 likes | 2.85k Views
NORMALEN RAZVOJ OTROKA. Nataša Jelerčič, dr.med. Normalen otrokov razvoj. Normalen gibalni razvoj Normalen kognitivni razvoj Razvoj govora Razvoj vida Razvoj sluha M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997
E N D
NORMALEN RAZVOJ OTROKA Nataša Jelerčič, dr.med.
Normalen otrokov razvoj • Normalen gibalni razvoj • Normalen kognitivni razvoj • Razvoj govora • Razvoj vida • Razvoj sluha M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997 W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996 R.S.Illingworth : Basic developmental screening screening 0-2 years www.therapy.edu.com/pedi/chapter
Obdobje novorojenčka in dojenčka • Zdrav, donošen novorojenček v stanju mirne budnosti izkazuje primerno držo telesa in več vrstgibanja • Izkazuje dobro posturalno ravnotežje v legi na hrbtu • Posturalni tonus z okončinami od podlage • Značilen položaj popolne fleksije.
Več vrst gibanja: • Refleksna in ritmična aktivnost • Številni refleksni odgovori in avtomatizmi – odraz delovanja filogenetsko starih delov živčevja – pomen v evoluciji – z razvojem kompleksnejšega, k cilju usmerjenega gibanja, aktivacija mlajših struktur, integracija refleksne aktivnosti • Spontano gibanje - zvijanje (writhing movements) - drencanje ( fidgetymovements)
Neonatalni refleksi in avtomatizmi – OSNOVNE REAKCIJE • Odraz funkcioniranja na subkortikalnem nivoju – možganskego deblo • Znak nevrološke abnormnosti: • - odsotnost / asimetrija enega ali več neonatalnih refleksov • - prisotnost le teh, v času, ko bi se morali integrirati
Sesalni refleks • Sproži ga predmet , ki ga novorojenček dobi v usta ( prsna bradavica, duda) • ključni pomen za preživetje • Integracija 6.- 12 .m • odsotnost = znak hude abnormnosti, zanesljiv napovednik psihomotorične retardacije E.M. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997 W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996 www.therapy.edu.com/pedi/chapter
Iskalni refleks (Rooting) in požiralni refleks • V tesni zvezi s sesalnim • Sproži ga dotik ust ali kože lic na katerikoli strani • Otrok obrne glavo v to smer in skuša vtakniti prst v usta, da bi ga sesal • Integracija 2.- 5. mesec • Odsoten – nedonošeni, abnormnost • Odsoten požiralni refleks – huda abnormnost
Prijemalni refleks – palmarni in plantarni prijem • Z dotikom dlani ali stopala s prstom stisk pesti ali pokrčenje prstov na nogah • Včasih izzovemo babkinov palmo-mentalni refleks ( za spodbujanje neprehranskega sesanja in olajšanje hranjenja pri nedonošenih) • V evoluciji pomemben pri preživetju – refleksen oprijem matere • Izzveni oz. se integrira s pojavom hotenih gibov - pri 4. mesecih, plantarni pozneje 9.- 10.m • Perzistenca – znak okvare
Morojev refleks ali reakcija zdrznjenja • Zvočni dražljaj, občutek nenadnega padca glavice • Najprej roke odroči in iztegne,razpre dlani, nato priroči, pokrči, stisne dlani v pest in začne jokati
Morojev refleks • Asimetrija: poškodbe perif. živcev ( pareza plexus brachialisa ), hemiplegija • Hiperaktiven refleks – sindrom odvisnosti pri otroku • Izzvenevanje že po 4. tednu • Integracija – 5-6. mesec
Avtomatizem prvinskega stopanja • Novorojenčka držimo pokonci, tako da se močno opira s stopali na podlago in ga nagnemo naprej začne samodejno hoditi • Presorecepcija v podplatih (hodi tudi po steni) • Integracija – 2. mesec
Reakcija prestopanja • Sproži jo somatosenzorična informacija iz kože hrbtišča stopala • Če novorojenčka držimo pod pazduhama in mu dovolimo, da se s hrbtiščem stopala dotakne neke površine, bo refleksno dvignil nogo na površino • Integracija – 2. mesec • Asimetrija – lezija CŽS, poškodba perif. živca, mišična oslabelost • Enako reakcijo izzovemo tudi na roki
Reakcija vzravnave • Če novorojenčka držimo pokonci tako, da se krepko opira na stopala, iztegne nogi v kolenih in se vzravna v trupu • Refleks sproži presorecepcija v podplatu, ne pa sam pokončen položaj ( tudi v vodoravnem visenju) • Integracija- 1.-2. mesec
Odgovor na poteg – trakcijski refleks • Primemo otrokovi zapestji in ga iz ležečega položaja na hrbtu počasi povlečemo v sedeči položaj, pri čemer glavico počasi izravna in nekaj sekund zadrži v liniji s trupom • Pri potegu skrči komolce, kolena in gležnje • Stopnja kontrole glavice odvisna od starosti • Integracija 2. -5. mesec • Zaostajanje glavice ali odsotnost skrčenja udov = znak nenormalnosti
Nesimetrična tonična vratna refleksna aktivnost • Če otrok spontano obrne glavo v eno smer ( ali mu jo obrnemo pasivno), sta roka in noga na tej strani iztegnjeni, na drugi strani pa pokrčeni ( položaj mečevalca!) • V obdobju novorojenčka neizrazit • opaznejši v 2. mesecu življenja, najizrazitejši med 2.- 4. mesecem • v 4.- 6 mesecu se integrira • Pojačan pri CP in pri hudo zaostalem razvoju
Simetrična tonična vratna refleksna aktivnost • Če flektiramo glavico otroka, se v rokicah pojavi fleksija, noge ekstendira, pri ekstenziji pa obratno – ekstenzija zgornjih okončin in fleksija spodnjih • Integracija v 8. -12. mesec
Refleks uvijanja trupa – Galantov refleks • V legi na trebuhu • Z dotikom – s prstom potegnemo vzdolž hrbtenice, hrbet se usloči na draženo stran • Integracija pri 2. m.,( včasih po 1. letu, lahko pozneje) • Pri nevrološki prizadetosti ga izvabimo z draženjem povsem stranskih delov kože hrbta • Določanje senzoričnega nivoja pri nekaterih okvarah hrbtenjače
Spontano gibanje novorojenča in dojenčka • Endogeno generirana motorična aktivnost (spontano gibanje ploda) • Neinvazivna, ponovljiva diagnostična metoda – H. Prechtl ( opazovanje, snemanje, ocenjevanje) • Zanesljiv način odkrivanja zgodnje možganske okvare • Selekcija otrok za zgodnjo terapevtsko intervencijo
Spontano gibanje • ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS) • DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS)
ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS) • Celostno gibanje, nekaj sekund do minut • Zajame okončine in trup • Gibi udov velikih amplitud in počasni, spremenljive smeri in hitrosti, tekoči, kompleksni, elegantni
DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS) • Najizrazitejše med 2. in 4. mesecem • Rotirajoči gibi vratu, trupa in okončin – zlasti distalno • Gibi majhnih amplitud, zmerne hitrosti, različnih smeri, daje vtis nemira • Pojav drencanja dober pokazatelj normalnega razvoja, odsotnost zanesljiv znak nevrološke okvare
Abnormni vzorci spontanega gibanja • Borno spontano gibanje( poorrepertoir) • Sinhrono krčevito gibanje(crampingsynchronized) • Kaotično gibanje
Razvoj zavestnega obvladovanja telesa • Načelo kraniokavdalnega razvoja ( glave stopalom)- kontrola glavice, rokic, nato trupa, šele nato stoja in hoja • Načelo proksimodistalnega razvoja ( od sredine proti periferiji)
Razvoj obvladovanja telesa • Hrbtna lega • Trebušna lega • Razvoj sedenja • Pokončna lega • Razvoj roke • Razvojni mejniki– povprečna starost, ko pričakujemo pojav neke aktivnosti,v kontekstu s celotno klinično sliko!!! W.E. Nelson: Textbook of pediatrics; 15th ed.,1996 Mardešić in sod: Pediatrija,6.izd.,Zagreb, 2000 Izbrana poglavja 2.podipl.tečaja otroške nevrologije;Ljubljana,2002 R.S.Illingworth: Basic Developmental screening 0 -2 years, 1975
Razvoj obvladovanja telesa v hrbtni legi • Novorojenček • položaj popolnefleksije • odmik stegen • fleksija kolkov, kolen in gležnjev • fleksija komolcev • normalen asimetrični položaj glavice
1 – 3 m. – spontani alternantni gibi rok simetrični gibi rok, vpliv ATVRA
3.- 4. m – simetrična drža:sredinski položaj glave, gibi rok simetrični, do srednje linije, dviga nogice • 4.-5. m –pričetek rotacije do boka ( trup sledi gibom glave do bočnega položaja) • 6.-7. m – kotaljenje hrbet trebuh, nese nogice v usta
Razvoj obvladovanja telesa v legi na trebuhu • Novorojenček položaj popolne fleksijena prsnem košu, medenica od podlage, nogice pokrčene pod trebuščkom, glavica obrnjena v eno smer ( avtomatska reakcija preložitve glavice dihanje!!! • 1.m. – dviga bradico
2 m.- medenica se približuje podlagi, udi še pokrčeni, opira se na podlahti, glavico dvigne do 45°, prsni koš že dvignjen od podlage • 3.m. – glavico in prsni koš dvigne do 90 stopinj, rokici izteguje
4 m – medenica na podlagi, udi bolj ekstendirani, oprt na podlakti, prsni koš povsem dvignjen, glavica v pokončnem položaju, prenos teže na eno roko, z drugo posega – ravnotežnostna reakcija
6 mesecev -končan proces kraniokavdalne ekstenzije oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zg. del trebuha drži od podlage, glavica v pokončnem položaju ,medenica povsem na podlagi, nogici iztegnjeni
8.- 9.m. – zadrži štirinožni položaj • 9.- 10. m – kobaca • Iz štirinožnega položaja prehaja v stranski sed normalno sedenje
Obvladovanje telesa v trebušnem položaju pomembno ker: • Razvita opora na roke je predpogoj za kobacanje po štirih, ki je normalen , fiziološki način učenja hoje.
Razvoj sedenja • 1. m.- hrbet popolnoma okrogel pri potegu k sedenju glavica zaostaja, kontrola glavice v liniji s trupom nekaj sekund
3.m. – sedi ob opori hrbet – popolna kifoza, kontrola glavice pri potegu boljša – ne zaostaja
6.m. –poseden sedi brez opore (opora rok), glavica v pokončnem položaju, cervikalna lordoza in lumbalna kifoza – lahko se nenadoma zvrne navzad ali vstran ( nenaden zvočni dražljaj)
9.m. – samostojno sedi brez opore, nogice rahlo upognjene, hrbet zravnan – lumbalna lordoza • 11.m. – sedi brez opore, se obrača naokrog – pivotira, ne da bi ob tem izgubil ravnotežje
Z razvojem sedenja se pojavijo prestrezne reakcije • najprej stranske, nato navzpred in navzad.
Razvoj obvladovanja telesa v pokončnem položaju • Novorojenček– avtomatizem prvinskega stopanja • 3 - 4. m –v pokončnem položaju pokrči nogice – fiziološka astazija • 6. m.–opora na cela stopala, nogice iztegnjene v kolenih, v kolkih upognjen naprej • 9.- 10.m – stoji ob opori, trup vzravnan
Hoja • shodi pri 12. mesecih ( 10.m -14.m) • Individualne razlike, 2% do 18. meseca • Hoja je širokotirna, dviguje rokici hoja s spuščenimi rokami ( do 18.m) • 16.m. teče osvoji tek 24.m • 36.m. –teče čez ovire
Stoja na eni nogi– spretno brcne žogo na mestu – 2.leti • Po stopnicah brez opore – 3.leta • Poskakovanje po eni nogi – 4.leta
Razvoj roke • Novorojenček – prijemalni refleks • 1.mesec – dlani stisnjene v pest, palec izven pesti, razpira rokice • 3.mesec –sklepanje rokic v srednji liniji, igra z rokicami, daje v usta • 4.m. – posega po predmetih • 5.m. – igra se s stopali • 4.-5.m – digitopalmarni – šapast prijem
5,5 m – preprijema predmete iz roke v roko • 6.m.- z roko preko sredinske linije • 7.m. – hrano nese sam v usta • 8.m.- ŠKARJAST PRIJEM • 10.m. – PINCETNI PRIJEM, pobira drobne predmete • 12.m. – preneha nositi predmete v usta, obrača strani v knjigici
Vizualno-motorna funkcija roke -15.m – 2 kocki zloži v stolp, čečka s svinčnikom -18.m.- 3 kocke zloži v stolp, riše črte -2.leti – gradi stolp iz 6. kock -3.leta – zgradi most iz 3.kock, nariše krog, križ
RAZVOJ GOVORAIN KOMUNIKACIJE • Novorojenček – vokalizira, variacije v intonaciji - 1,5 m – vokalizacija s samoglasniki • 4. m – glasno smejanje • 6.m.- soglasniki “p, b, d, m, t” • 8.m. – zlogi ba, da, ta • 12.m – prve besede • 18. m – 10 – 15 besed, enostavni stavki • NAJVEČJA INDIVIDUALNA ODSTOPANJA! Govor po 2 -2,5 letu! Frelih : Izbrana poglavja 2. podiplomskega tečaja otroške nevrologije, Ljubljana, maj 2002 – Nevrološko razvojni pregled dojenčka in malčka
Socialni in duševni razvoj • 2.m.- zagleda obraz, se nasmehne • 4.m. – ogleduje svoji rokici • 6.m. - prepozna tujo osebo, jo odklanja, sprejema poznano osebo • 8.m.- poišče predmet, ko mu ga skrijemo • 9.m.- se igra skrivalnice, se skrije za najbližji predmet • 12.m. – meče predmet in zahteva, da mu ga vrnemo