1 / 38

BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566

BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566 Fax: +386 1 47 19 725 Telex: 31214 BS LJB SI E-mail: bsl@bsi.si WWW: http://www.bsi.si SWIFT: BS LJ SI 2X. Plačilni sistemi in pregled nad delovanjem plačilnih sistemov.

abedi
Download Presentation

BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566 Fax: +386 1 47 19 725 Telex: 31214 BS LJB SI E-mail: bsl@bsi.si WWW: http://www.bsi.si SWIFT: BS LJ SI 2X

  2. Plačilni sistemi in pregled nad delovanjem plačilnih sistemov FOV, Kranj, 21.03.2003 mag.Peter Centrih

  3. I. Plačilni sistemi • ključna načela • reforma plačilnih sistemov Slovenije • BPRČ, ŽK in ZC, poravnava transakcij VP • tveganja v plačilnih sistemih • vpliv Emu na bančništvo • regulativa EU

  4. Ključna načela • cenovna stabilnost • nacionalna monetarna politika • tehnična učinkovitost • upravljanje s sredstvi • pravne osnove • uradni nadzor • poravnava z centralno bančnim denarjem

  5. Kaj je plačilni sistem • plačilni sistem se sestoji iz niza instrumentov (vsak instrument omogoča imetniku/uporabniku prenos sredstev), bančnih postopkov in značilno medbančni sistem prenosa sredstev, ki omogoča kroženje denarja. • učinkovitost: • spodbujanje ekonomskih aktivnosti • izboljšanje nadzora monetarnih agregatov • zmanjšanje stroškov transakcij • obvladovanje rizikov • razvoj finančnega sektorja • varnost • nove storitve • institucije • trgi

  6. Plačilni sistemi - predpostavke • plačilni sistem predstavlja ureditev, ki omogoča uporabnikom prenos ‘denarja’ • definicija ‘denarja’ • klasična funkcija denarja je sredstvo za menjavo (bančni depoziti) • ureditev ki omogoča prenose sredstev med uporabniki predstavlja plačilni sistem, ki ga sestavljajo omrežja (povezujejo uporabnike), usmerjevalci sporočil, ter pravila in postopki za uporabo te infrastrukture • plačilni sistemi zahtevajo • dogovorjene standarde (tehnični, postopkovni, sporočilni) • dogovorjeni način poravnave • pomembnost plačilnih storitev za končne uporabnike (ti imajo odnos z članom plačilnih sistemov, ne pa s plačilnim sistemom kot takim).

  7. Zakaj so plačilni sistemi pomembni • varni in učinkoviti plačilni sistemi so ključni za delovanje finančnih trgov in ekonomije na splošno • varno in pravočasno izvrševanje transakcij • PS omogočajo izvrševanje plačil med strankami različnih bank. Uporabniki se osredotočijo na ugled banke, stroške in kvaliteto storitve, ter pogoje dostopa. • učinkovit plačilni sistem je ključen za delovanje finančnih trgov (poravnava denarnega dela poslov). • fizični in vrednostni obseg transakcij • plačilni sistemi in javnost • struktura plačilnih sistemov • CB spodbuja izboljšanja plačilne in poravnalne infrastrukture v dobro članov in končnih uporabnikov. • konkurenčna politika

  8. Plačilni sistemi in finančna stabilnost • plačilni sistemi lahko udeležence izpostavijo finančnemu tveganju • sistemsko tveganje • operativna tveganja • tveganja plačilnih sistemov morajo biti identificirana, merjena, in nadzorovana

  9. Elementi učinkovitega plačilnega sistema • pravočasnost (“hitrost”) plačila • plačilna gotovost • zanesljivost • varnost • nadzor nad prevarami • obvladovanje kreditnega rizika • zaupnost (zasebnost) • vzdrževanje podatkov • udobnost, pripravnost • stroški

  10. Postopkovne karakteristike modernega plačilnega sistema • postopki začetnika (iniciatorja) plačilnih instrukcij • kliring • poravnava • postopki prejemnika plačilnih instrukcij • narava plačil (inter/intra bank) • vloga centralne banke

  11. Bančni produkti - storitve (1) • ključen je odnos stranke z banko pri kateri ima račun • ločitev računovodske od plačilno prometne funkcije • TRR predstavlja bančni produkt in je vsebinski izraz povezanosti med banko in stranko • pogodba o vodenju TRR - pogoji • instrumenti • varnost, zasebnost • tarifna politika

  12. Bančniprodukti - storitve (2) • bistvo bančnega opravila so depoziti (bančne obveznosti), plačilne storitve in posojila (bančne terjatve) • s sprejemom depozita mora banka voditi račun svoje stranke • neposredno povezano z depozitom, pred posojilom in povezanim vodenjem računa in storitvami, ki jih banka strankam omogoča oz. zagotavlja prek računov so plačilne storitve

  13. Reforma plačilnih sistemov • Izhodišča projekta reforme • Končni cilji reformiranih plačilnih sistemov • Prehod plačilnega prometa v bančno okolje • Konkretne rešitve

  14. Izhodišča projekta reforme (1) • BS je po zakonu dolžna skrbeti za splošno likvidnost v državi in do tujine; • BS je edina institucija, ki izdaja zakonito plačilno sredstvo, s katerim so možne dokončne poravnave. Vse druge vrste denarja so opcijske; • BS mora skrbeti za kontrolo sistemskega tveganja, ki bi lahko nastalo zaradi neplačevanja; • neodvisna monetarna politika BS je mogoča samo če BS nadzira likvidnost bank v realnem času; • ustvariti je potrebno konkurenčen, učinkovit in poceni plačilni in klirinški sistem; • cena za opravljanje plačilnih storitev mora biti čim nižja pri čemer mora biti upoštevano načelo polnega pokrivanja stroškov učinkovitih izvajalcev; • standarde za izvajanje plačilnega prometa dogovorno določijo izvajalci; sprejeti standardi s tem postanejo obvezni;

  15. Izhodišča projekta reforme (2) • BS v skladu z zakonskimi pooblastili izvaja kontrolno funkcijo plačilnega prometa, deluje kot mesto za dokončne poravnave in sodeluje z bankami pri določanju standardov in postopkov; • kliring plačil opravlja klirinško mesto (AKH); • z reformiranimi plačilnimi sistemi se Slovenija lahko neposredno vključi v plačilni sistem EU (t.im. TARGET sistem)

  16. Končni cilji reformiranih plačilnih sistemov • opravljanje plačilnega prometa, kot tipična finančna storitev se prenese nazaj v medbančno okolje. Pri tem se misli predvsem na vodenje transakcijskega računa, ki je vsebinski izraz povezanosti komitenta in banke; • izbira banke, ki bo opravljala plačilno storitev je predmet odločitve komitenta. Monopol opravljanja plačilnega prometa se odpravi; • plačevanje med bankami poteka prek centralne banke z veljavnostjo dokončne poravnave; • plačilne transakcije se segmentirajo na velike vrednosti, ki se dokončno poravnajo prek sistema bruto poravnave v realnem času in na transakcije majhnih vrednosti, ki se poravnajo po opravljenem kliringu; • za transakcije na trgu kapitala in na deviznem trgu je potrebno razviti sistem plačilo proti izročitvi oz. plačilo proti plačilu;

  17. Definiranje projekta reforme Reforma plačilnih sistemov poteka v dveh smereh postavitev reformiranih plačilnih sistemov • vzpostavitev BPRČ • vzpostavitev Žiro kliringa kot pilotsko verzijo ISPMV (integralni sistem plačil malih vrednosti) • končno ISPMV • preoblikovanje pravil v smislu uskladitve z BPRČ in ŽK • pravila o delovanju žiro kliringa v skladu z Lamfalussy-jevimi standardi • migracija računov pravnih oseb v banke • formalno pravne osnove • zakon o plačilnih storitvah • reguliranje tudi prestrukturiranja APP

  18. BPRČ • Sklep o vzpostavitvi sistema BPRČ • poravnavanje plačil velikih vrednosti in nujnih plačil • individualno in takojšnje poravnavanje plačil • neposredne/posredne udeleženke sistema • poravnava samo do višine kritja na poravnalnem računu • plačilni nalogi so nepreklicni, plačila pa dokončna z valuto preknjižbe v BPRČ • prioritetni vrstni red plačil • stroški v skladu z vsakokrat veljavno tarifo BS • Pravila delovanja sistema BPRČ • splošna pravila • udeležba v sistemu • pravila delovanja • izpolnjevanje plačil iz kliringov in pozicij pri APP • posredovanje informacij udeleženkam in postopki ravnanja v izrednih razmerah

  19. KI plačnica KI prejemnica MT100 MT100 CBT CBT S.W.I.F.T Y copy plačilni nalogi obvestila o odobritvi SIT v polju 103 MT096 MT097 pravna oseba pravna oseba fizična oseba fizična oseba CBT CAS Banka Slovenije BPRČ- Bruto Poravnava v Realnem Času

  20. Žiro kliring • Sklep o vzpostavitvi sistema Žiro kliringa • izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti • udeleženke sistema • obračun in poravnava na multilateralni osnovi/ bilateralna osnova • obračun prek računov žiro pozicij in poravnava v BS • dan izpolnitve kreditnega plačilnega naloga je dan njegove predložitve v žiro kliring • stroški in pravila delovanja • Pravila delovanja • splošna pravila • udeleženke žiro kliringa • način in postopki obračuna in poravnave • metode in sredstva za obvladovanje rizikov v realnem času ter postopki in ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti • postopki ravnanja v izrednih razmerah

  21. Struktura Žiro kliringa BANKA A BANKA C BSNet BANKA B (APP) BS - ŽK CENTER

  22. Poravnava transakcij z VP • Strateški cilji (politika): • formuliranje priporočil • zagotovitev varnega in zanesljivega sistema poravnave VP • implementacija le-tega

  23. Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (1) • pravne osnove • potrditev sklenjenega posla • poravnalni cikli • centralne institucije • posojanje VP • centralni depozitarji VP (KDD) • DVP • čas dokončnosti poravnave • KDD nadzor tveganj • sredstva za poravnavo • zanesljivost obdelav (operations) • zavarovanje VP strank

  24. Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (2) • vodstvo, nadzorstvo • dostop • učinkovitost • postopki komuniciranja in standardi • transparentnost • reguliranje in pregled nad delovanjem (oversight)

  25. Tveganja v plačilnih sistemih • Pomen tveganj • Vloga centralne banke • Vrste tveganj in upravljanje z njimi • Posebnosti posameznih plačilnih sistemov

  26. Vrste tveganj • Finančna tveganja • likvidnostno tveganje • kreditno tveganje • sistemsko tveganje • cenovno tveganje • Operativna tveganja • Tveganja goljufij, zlorab in sabotaž • Pravno tveganje • Tveganje trga denarja • Tveganje ugleda • Tveganje formalne ureditve • Intelektualno tveganje

  27. II. Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov • Splošno • Pomembnost plačilnih sistemov • Vloga centralnih bank • Cilji pregledov nad delovanji plačilnih sistemov • Analiza tveganj

  28. Splošno • pomembnost plačilnih sistemov (vitalni del ekonomske in finančne infrastrukture; varno, pravočasno izvrševanje plačil) • signifikantna izpostavljenost in tveganja udeležencev v plačilnih storitvah • pomembna vloga centralne banke (monetarna oblast oz. preglednik nad delovanjem plačilnih sistemov, javnost te vloge) • pregled nad delovanjem plačilnih sistemov je integralni del splošne odgovornosti za monetarno in finančno stabilnost (identifikacija potencialnih tveganj, povzročenih z oblikovanjem in delovanjem plačilnih sistemov, koraki za odpravo in nadzor nad tveganji)

  29. Vloga CB v pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov • ključni element odgovornosti za stabilnost finančnega sistema • poravnalna funkcija (poravnave v centralnobančnem denarju, zagotavljanje likvidnosti v skrajni sili) • povezava z vključitvijo CB v operativno funkcijo • CB : • poravnalna banka • operativni izvrševalec • zagotavlja meddnevno likvidnost • tudi sama je član večih plačilnih sistemov • ‘Memorandum of Understanding’ • ‘vsesplošna stabilnost finančnega sistema, ki vključuje infrastrukturo finančnega sistema, posebno plačilne sisteme doma in v tujini. Kot banka bank je CB postavljena v središče sistema’.

  30. Cilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov • ugotovitev, da je zmanjšanju tveganj v plačilnih sistemih in upravljanje pri njihovem oblikovanju in delovanju posvečena zadovoljiva teža (učinkovitost/razumni stroški) • interes vzpostavitve učinkovitih plačilnih sistemov, formalnega pregleda nad delovanjem le-teh, njihovi člani in uporabniki pa so stvar oblasti, ki urejajo konkurenco • CB se osredotoči na plačilne sisteme v državi, z ustreznim zanimanjem za sisteme po svetu • intenzivnost pregledov je sorazmerna oceni sistemskega oz. splošno sistemskega tveganja • To se vodi v okviru vzdrževanja finančne stabilnosti v CB. Ekipa uporablja informacije na voljo v CB sami, iz poravnalnega sistema in indirektno z izmenjavo z drugimi podobnimi institucijami

  31. Analiza tveganj I • ključna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Vgraditev le-teh v aktivnosti pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov. • Tveganja morajo biti identificirana, kjer je to le mogoče, ocenjena in razumljena s strani izvajalcev, članov in uporabnikov (kreditno, likvidnostno, operativno, pravno tveganje) • CB sama spremeni pravila in oblikovanje ali delovanje plačilnih sistemov, če je to potrebno. Cilj je zmanjšanje časa tveganj v smislu časa trajanja izpostavljenosti članov. • istočasna izmenjava vrednosti različnih sistemov (PVP-CLS, DVP/VP-CREST) • vpliv IT in omrežij/veliko operativno tveganje • CB ne pregleduje dnevnih transakcij in dnevnih postopkov (razen v primeru ko je operator). Pomembna je robustnost sistema.

  32. Analiza tveganj II • zmanjšanje operativnih tvegan (tehnični vidiki, ‘back-up’ in okrevalni načrti, varnostne meritve, interne kontrole. Identificiranje splošnih odvisnosti. • povečana odvisnost od ‘outsourcinga’ (povezani z tveganjem koncentracije) • pravna negotovost oz. nepričakovana pravna razsodba, lahko poveča sistemsko tveganje (primer rešitve EU je ‘Settlement Finality Directive)

  33. TARGET (1) • Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system • Mehanizem za poravnavo plačil v druge države po principu BPRČ • izboljšanje učinkovitosti plačil prek meja znotraj EU • služiti potrebam monetarne politike ESCB

  34. TARGET (2) • prilagodljivo upravljanje z likvidnostjo • zmanjšanje tveganj • delovanje v pogojih realnega časa • možnost dostopa do domala vsake evropske kreditne institucije • čas delovanja sistema prilagojen vsakomur • zanesljiv sistem

  35. TARGET (3) • Principi • tržni princip • decentralizirani princip: poslovno • decentralizirani princip: tehnično • minimalna harmonizacija nacionalnih RTGS

  36. TARGET (4) • Cilji • prispevati k enotnosti monetarne politike in enotnega denarnega trga • izboljšati plačilne sisteme (zmanjšati sistemsko tveganje) • povečati učinkovitost “cross-border” plačil v eurih

  37. TARGET (5) • Opcije • lasten euro RTGS • kloniranje enega od euro RTGS sistemov • neposredna udeležba ACCB in njenih bak v RTGS Evrosistema • korespondenčna povezava z RTGS Evrosistema (centralno bančni denar) • povezava z RTGS Evrosistema preko običajne korespondenčne povezave (denar poslovne banke)

  38. Regulativa EU • Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme in Lamfalussyevi standardi • Evropska centralna banka: Minimalne skupne zahteve za domače plačilne sisteme • Direktiva Evropske unije o dokončnosti poravnave v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (Directive 98/26/EC) • Direktiva o čezmejnih kreditnih prenosih (Directive 97/5/EC) • Direktiva o vzpostavitvi, poslovanju in nadzoru poslovanja institucij, ki izdajajo elektronski denar (Directive 2000/46/EC) • Priporočila Komisije v zvezi z evropskim kodeksom, ki zadeva elektronska plačila (87/598/EC) • Priporočila Komisije, ki zadevajo plačilne sisteme in zlasti odnose med imetnikom kartice in izdajateljem kartice (88/590/EC) • Priporočila Komisije, ki zadevajo transakcije z elektronskimi plačilnimi instrumenti in še posebej odnos med izdajateljem in imetnikom (97/489/EC)

More Related