1 / 6

Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena

Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena. Kmetijstvo: hrana + zaposlitev + omejene ekosistemske storitve Svetovna proizvodnja žit - 2,2 milijarde ton (320 kg na prebivalca), a 1 milijarda prebivalcev je lačna 1981 = 730 mio ha žitnih površin; 2006 = 695 mio ha

addo
Download Presentation

Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena • Kmetijstvo: hrana + zaposlitev + omejene ekosistemske storitve • Svetovna proizvodnja žit - 2,2 milijarde ton (320 kg na prebivalca), a 1 milijarda prebivalcev je lačna • 1981 = 730 mio ha žitnih površin; 2006 = 695 mio ha • Žitne površine na prebivalca: 1950 = 2300 m2; 2007 = 1000 m2; 2050 = pod 800 m2 (globalni prehranski minimum) • Erozija prst + velika poraba fosilnih goriv, mineralnih snovi, zaščitnih sredstev in vode za proizvodnjo hrane (70 % porabe vode; 1000 ton vode za 1 tono žita) + 18 % neposrednih globalnih emisij TGP in eno tretjino neposrednih in posrednih globalnih emisij (krčenje gozda kot ponora ogljika) + prevozi hrane na velike razdalje (4-krat večje emisije TGP kot pri rabi obroka lokalne hrane!)

  2. Možnosti za zagotavljanje prehranske varnosti planeta do leta 2050 • Zelo omejeno povečanje kmetijskih površin (10 % do leta 2030) v obdobju tudi prehransko negotovih podnebnih sprememb • Omejeno povečanje donosov na obstoječih kmetijskih površin: možnosti zlasti v državah v razvoju, namakanje –večja vodna produktivnost, kolobarjenje, večkratne žetve, mineralna gnojila, zaščitna sredstva, GSO?) • Pravičnejša porazdelitev hrane po svetu (1000 kg žita na preb. ZDA; 200 – Indija!) • Spremembe prehrambenih navad (meso –vsak dan? mesne kalorije s pomočjo žit?, pašna živinoreja, vegetarijanstvo?) • Sonaravno kmetijstvo (ohranjanje naravne rodovitnosti prsti, lokalne sorte, pasme, lokalna hrana…) • Hrana = geopolitična surovina = strateško varna stopnja obsega kmetijskih zemljišč in prehranske samooskrbe (lokalizacija) je ena od ključnih stebrov sodobne nacionalne varnosti, dejavnik zmanjšanja globalnih kmetijskih okoljskih pritiskov (energija + TGP) in prioritetna naloga države in občin!!!

  3. Slovenija in prehranska (ne)varnost • Glede na svetovne razmere strateško nevarna in vse nižja stopnja samooskrbe s hrano (okoli 50 %): 0,10 ha žitnih površin na prebivalca planeta : le 0,05 ha na prebivalca Slovenije • Dramatično zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč, zlasti njivskih (žitnih) površin (zaraščanje + pozidava): 1960: 1875 m2 njivskih površin na prebivalca; 2009 = 860 m2!!!; 1991-2009: 17 % zmanjšanje kmetijskih zemljišč v uporabi in 29 % njivskih površin • 2/3 kmetijskih zemljišč z omejitvenimi naravnimi dejavniki; opuščanje tradicionalnega vzorca kulturne pokrajine in poselitvenega vzorca + povečevanje regionalnih razlik + ne-prepoznavanje več-funkcijskega, strateškega in geopolitičnega pomena domačega kmetijstva in gozdarstva • izrinjanje kakovostne slovenske hrane iz nakupovalnih središč + izjemne birokratske ovire za večjo uporabo lokalne hrane v vrtcih, šolah, bolnicah, zaporih, domovih za starejše in drugih javnih ustanovah

  4. Prehranska varnost Slovenije – nujna strateška državna prioriteta, predpogoj preživetja in napredka • ključni pogoji prehranske varnosti in varne stopnje prehranske samooskrbe Slovenije: ohranjanje in povečevanje kmetijskih (po možnosti za tretjino do leta 2030), zlasti njivskih površin (vsaj stanje leta 1960) + večja pridelava in delež porabe domače hrane + večja pridelava in večji delež porabe domače hrane • 2030 (70-80 % samooskrba): razmerje - 50 % gozdnih + nad 40 % kmetijskih in 8 - 10 % neproduktivnih površin • zaradi globalnih prehranskih in okoljskih razlogov večji poudarek na domači pridelavi žit, zlasti pšenice (vsaj 600.000 ton žit na leto) + pridelavi zdrave zelenjave, jagodičja, sadja, grozdja, humana živinoreja na travniškem, vzpetem svetu (edina prihodnost za slovenske majhne kmetije!!!) • sonaravno (ekološko in integrirano) kmetijstvo (zapiranje snovnih krogov: npr. poljedeljstvo-živinoreja + večja delovna intenzivnost = zaposlitev) + večje površine za namakanje (omejitve!) + poselitveni, prehranski, turistični in ekosistemski pomen kmetijskih zemljišč v hribovitem svetu Slovenije (živinoreja) + njivske površine in žita za potrebe bioplinarn in biogoriv v obdobju globalne prehranske nevarnosti = zgrešena usmeritev! (izjema-degradirana, zastrupljena območja s težkimi kovinami…) • ohranjanje najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč = zgolj minimalni in prvi v vrsti nujnih zaščitnih ukrepov za zagotavljanja prehranskega preživetja Slovenije

More Related