60 likes | 226 Views
Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena. Kmetijstvo: hrana + zaposlitev + omejene ekosistemske storitve Svetovna proizvodnja žit - 2,2 milijarde ton (320 kg na prebivalca), a 1 milijarda prebivalcev je lačna 1981 = 730 mio ha žitnih površin; 2006 = 695 mio ha
E N D
Globalna prehranska varnost svetovnega prebivalstva je ogrožena • Kmetijstvo: hrana + zaposlitev + omejene ekosistemske storitve • Svetovna proizvodnja žit - 2,2 milijarde ton (320 kg na prebivalca), a 1 milijarda prebivalcev je lačna • 1981 = 730 mio ha žitnih površin; 2006 = 695 mio ha • Žitne površine na prebivalca: 1950 = 2300 m2; 2007 = 1000 m2; 2050 = pod 800 m2 (globalni prehranski minimum) • Erozija prst + velika poraba fosilnih goriv, mineralnih snovi, zaščitnih sredstev in vode za proizvodnjo hrane (70 % porabe vode; 1000 ton vode za 1 tono žita) + 18 % neposrednih globalnih emisij TGP in eno tretjino neposrednih in posrednih globalnih emisij (krčenje gozda kot ponora ogljika) + prevozi hrane na velike razdalje (4-krat večje emisije TGP kot pri rabi obroka lokalne hrane!)
Možnosti za zagotavljanje prehranske varnosti planeta do leta 2050 • Zelo omejeno povečanje kmetijskih površin (10 % do leta 2030) v obdobju tudi prehransko negotovih podnebnih sprememb • Omejeno povečanje donosov na obstoječih kmetijskih površin: možnosti zlasti v državah v razvoju, namakanje –večja vodna produktivnost, kolobarjenje, večkratne žetve, mineralna gnojila, zaščitna sredstva, GSO?) • Pravičnejša porazdelitev hrane po svetu (1000 kg žita na preb. ZDA; 200 – Indija!) • Spremembe prehrambenih navad (meso –vsak dan? mesne kalorije s pomočjo žit?, pašna živinoreja, vegetarijanstvo?) • Sonaravno kmetijstvo (ohranjanje naravne rodovitnosti prsti, lokalne sorte, pasme, lokalna hrana…) • Hrana = geopolitična surovina = strateško varna stopnja obsega kmetijskih zemljišč in prehranske samooskrbe (lokalizacija) je ena od ključnih stebrov sodobne nacionalne varnosti, dejavnik zmanjšanja globalnih kmetijskih okoljskih pritiskov (energija + TGP) in prioritetna naloga države in občin!!!
Slovenija in prehranska (ne)varnost • Glede na svetovne razmere strateško nevarna in vse nižja stopnja samooskrbe s hrano (okoli 50 %): 0,10 ha žitnih površin na prebivalca planeta : le 0,05 ha na prebivalca Slovenije • Dramatično zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč, zlasti njivskih (žitnih) površin (zaraščanje + pozidava): 1960: 1875 m2 njivskih površin na prebivalca; 2009 = 860 m2!!!; 1991-2009: 17 % zmanjšanje kmetijskih zemljišč v uporabi in 29 % njivskih površin • 2/3 kmetijskih zemljišč z omejitvenimi naravnimi dejavniki; opuščanje tradicionalnega vzorca kulturne pokrajine in poselitvenega vzorca + povečevanje regionalnih razlik + ne-prepoznavanje več-funkcijskega, strateškega in geopolitičnega pomena domačega kmetijstva in gozdarstva • izrinjanje kakovostne slovenske hrane iz nakupovalnih središč + izjemne birokratske ovire za večjo uporabo lokalne hrane v vrtcih, šolah, bolnicah, zaporih, domovih za starejše in drugih javnih ustanovah
Prehranska varnost Slovenije – nujna strateška državna prioriteta, predpogoj preživetja in napredka • ključni pogoji prehranske varnosti in varne stopnje prehranske samooskrbe Slovenije: ohranjanje in povečevanje kmetijskih (po možnosti za tretjino do leta 2030), zlasti njivskih površin (vsaj stanje leta 1960) + večja pridelava in delež porabe domače hrane + večja pridelava in večji delež porabe domače hrane • 2030 (70-80 % samooskrba): razmerje - 50 % gozdnih + nad 40 % kmetijskih in 8 - 10 % neproduktivnih površin • zaradi globalnih prehranskih in okoljskih razlogov večji poudarek na domači pridelavi žit, zlasti pšenice (vsaj 600.000 ton žit na leto) + pridelavi zdrave zelenjave, jagodičja, sadja, grozdja, humana živinoreja na travniškem, vzpetem svetu (edina prihodnost za slovenske majhne kmetije!!!) • sonaravno (ekološko in integrirano) kmetijstvo (zapiranje snovnih krogov: npr. poljedeljstvo-živinoreja + večja delovna intenzivnost = zaposlitev) + večje površine za namakanje (omejitve!) + poselitveni, prehranski, turistični in ekosistemski pomen kmetijskih zemljišč v hribovitem svetu Slovenije (živinoreja) + njivske površine in žita za potrebe bioplinarn in biogoriv v obdobju globalne prehranske nevarnosti = zgrešena usmeritev! (izjema-degradirana, zastrupljena območja s težkimi kovinami…) • ohranjanje najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč = zgolj minimalni in prvi v vrsti nujnih zaščitnih ukrepov za zagotavljanja prehranskega preživetja Slovenije