1 / 57

PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA. Dejavnosti v povezavi z ARRS Programska skupina PI Programska skupina na Filozofski fakulteti Infrastrukturni program Temeljni in aplikativni projekti Projekti EU Projekti CRP Monografije. Dejavnosti v povezavi z MŠŠ

afi
Download Presentation

PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

  2. Dejavnosti v povezavi z ARRS • Programska skupina PI • Programska skupina na Filozofski fakulteti • Infrastrukturni program • Temeljni in aplikativni projekti • Projekti EU • Projekti CRP • Monografije

  3. Dejavnosti v povezavi z MŠŠ • Mednarodne evalvacijske študije (vir ESS in drugi) • Projekti Evropskih socialnih skladov • Program Izobraževanje in usposabljanje 2010 (konference, posveti,...) • Dejavnosti centra Korak za korakom • Letna pogodba o dejavnostih PI za MŠŠ: podpora Svetu za evalvacijo, konference, • posodobitveni programi

  4. MEDNARODNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE I. Raziskave pod okriljem OECD II. Raziskave pod okriljem IEA – Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov III. Raziskave pod okriljem Evropske komisije

  5. PISA 2006 PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment) Merjenje ‘pripravljenosti na življenje’ oz. kompetenc 2000 (B+m+n), 2003 (b+M+n), 2006(SLO) (b+m+N), 2009(SLO) (B+m+n), 2012(SLO) (b+M+n), ... približno 60 držav(za članice OECD obvezen) Ciljna populacija: 15-letniki v izobraževalnem sistemu, v Sloveniji praviloma 1. letnik srednjega izobraževanja

  6. Naravoslovna pismenost PISA 2006

  7. Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006 Uporaba naravoslovnoznanstvenih podatkov in preverjenih dejstev Prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj Znanstveno razlaganje pojavov Pedagoški inštitut 4. dec 2008

  8. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS Nacionalni center raziskave TALIS PEDAGOŠKI INŠTITUT Gerbičeva 62 1000 Ljubljana e-pošta: talis@pei.si Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

  9. Raziskava TALIS • Slovenija skupaj s 23 drugimi državami sodeluje v raziskavi TALIS, ki jo vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD [Organisation for Economic Cooperation and Development]. • TALIS je prva mednarodna raziskava, pri kateri je glavni poudarek na učnem okolju in delovnih pogojih učiteljev na šolah. Cilj raziskave TALIS je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem učiteljev in njihovim strokovnim spopolnjevanjem ter podatke o pedagoških, vodstvenih in upravnih vprašanjih, ki so povezani z delom ravnatelja. • V raziskavi TALIS 2008 so sodelovali učitelji/ce višjih razredov osnovne šole (3. triada programa 9-letne OŠ [ISCED 2 raven]) in ravnatelji/ce šol, na katerih delajo. • V državah, ki sodelujejo v raziskavi TALIS je v glavnem delu razis-kave sodelovalo okoli 200 šol in 20 učiteljev na vsaki od teh šol. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

  10. Področja, obravnavana v TALIS-u Raziskava TALIS 2008 se osredotoča na naslednja področja učnega okolja in šolske kulture, in sicer: vrednotenje dela učiteljev na šolah ter oblika in narava povratnih informacij, ki jih le-ti prejmejo za svoje delo; kako različne oblike vrednotenja dela učiteljev vplivajo na metode poučevanja in na njihova prepričanja; vpliv različnih pristopov in metod na oblikovanje šolskega učnega okolja ter vpliv na delo učiteljev; ustvarjenje in podpiranje učinkovitega vodenja šole; vpliv sodobnih trendov v vodenju in upravljanju šol na učitelje in na izobraževalni sistem; povezanost dejavnosti, prepričanj in stališč učiteljev in ravnateljev s posameznimi dejavniki širšega družbenega okolja. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

  11. Vprašalniki Raziskava TALIS 2008 vsebuje dva vprašalnika, in sicer: • vprašalnik za učitelje • vprašalnik za ravnatelja Oba vprašalnika vsebujeta vprašanja o strokovno-pedagoškem delu učiteljev in ravnateljev, stališčih do različnih oblik in metod poučevanja in učenja, povratnih informacijah, ki jihučiteljiprejemajo za svoje delo ter o drugih pedagoških in vodstvenih vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem učiteljskega in ravnateljskega poklica. Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS 2008 bodo objavljeni 16. junija 2009, ko bo izšlo mednarodno poročilo. VSloveniji pripravljamo nacionalno poročilo ter sekundarne analize podatkov. Načrtujemo tudi posvet in diseminacijo rezultatov. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

  12. Raziskave TIMSS* v SlovenijiMednarodne evalvacije matematičnega in naravoslovnega izobraževanja * TIMSS = Trends in International Mathematics and Science Study = Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja Pripravila: Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut, Ljubljana

  13. Pregled raziskav TIMSS • Sodelujejo države, ki so članice IEA in kot enotna projektna skupina izvedejo vsako študijo, od leta 1995 dalje, v vsaki državi na enak način. Podatke združijo. • Mednarodni projektni center na Boston College: http://timss.bc.edu/ • IEA (organizacije vseh študij): http://www.iea.nl/studies.html • TIMSS za osmi in četrti razred: 1995, 1999, 2003, 2007, 2011, (2015) • TIMSS Advanced: zadnji letnik pred univ. študijem: 1995, 2008, (2015) Slovenija v TIMSS: • 1995: drugi, tretji, sedmi, osmi razred osemletke • 1999: osmi razred osemletke • 2003: tretji 8-letke + četrti 9-letke; sedmi 8-letke + osmi 9-letke; + nacionalno dodan še deveti razred 9-letke • 2007: četrti in osmi razred 9-letke • 2008: četrti letniki splošne gimnazije (kandidati za splošno maturo) • 2011: četrti in osmi razred 9-letke

  14. Kako poteka TIMSS na šolah? • Vzorec je določen mednarodno, najmanj 150 šol na državo. Upošteva se velikost šole in lahko še katera druga spremenljivka (v TIMSS 2011 so to regije). • Vzorec je tajen. Seznama šol, ki so izbrane v vzorec, nikoli nikamor ne posredujemo. Šole se med seboj lahko dogovorijo o izmenjavi rezultatov, vendar za objave podatkov odgovarjajo šole same. • Povabljena šola določi šolskega koordinatorja za stik z nacionalnim centrom (NC), ki mu pošlje podatke za vzorec. Učiteljem posreduje gradiva in informacije o raziskavi. Pripravi šolo na izvedbo. Pomaga zunanjemu administratorji, ki pride na šolo s preizkusi znanja in izpelje reševanje testov v razredih. • Šole po raziskavi dobijo poročilo o dosežkih svojih učencev v primerjavi z nacionalnimi rezultati. Koordinator izpelje diskusijo o rezultatih, napiše poročilo in ga pošlje NC.

  15. Pregled rezultatov/dosežkov TIMSS Primerjave znanja: • lestvice dosežkov po državah • matematičnih in naravoslovnih; po vsebinskih področjih matematike in naravoslovja; po kognitivnih področjih (od 2003 za matematiko, od 2007 za naravoslovje) • trendi dosežkov od leta 1995 dalje • dosežki glede na druge spremenljivke • ozadje učencev (glej poročilo: spol, domače okolje; indeksi stališč) • načrtovan kurikulum in obravnavane vsebine • učiteljeve karakteristike in razred • šolska klima

  16. Pregled informacij, ki jih sporoča NC Mednarodne objave: javno in brezplačno na: http://timss.bc.edu/ • ob začetku študije objava Izhodišč (Frameworks) • tiskovna konferenca 1,5 leta po izvedbi (za TIMSS 11, dec. 2012) • javno predvajanje tiskovke na spletu, predstavitev mednarodnega poročila in povzetkov rezultatov • objava vseh mednarodnih baz podatkov in navodil za analize • objava mednarodnih nalog in vprašalnikov Objave nacionalnega centra (spletne objave: www.pei.si) • Prvi nacionalni rezultati po šolah – interno na šole pol leta po izvedbi • Nacionalna konferenca istočasno z mednarodno tiskovko • predstavitev nacionalnega poročila, ki obsega tudi nacionalne analize dodatno vključenih kazalcev k mednarodni različici • objava slovenskih preizkusov znanja (knjižice + splet)

  17. Kaj pokaže TIMSS o znanju gimnazijk in gimnazijcev?

  18. Slovenija v TIMSS za maturante V Sloveniji je najintenzivnejši program matematike in fizike maturitetni program, v katerem je 40 % dijakov. Glavni rezultati • Pri nas se veliko več dijakov uči zahtevno matematiko kot drugje. • Po matematičnem dosežku so skupaj povprečni, nekatere skupine pa izredno uspešne. Po dosežku v fiziki so zelo uspešni. • Velike razlike med regijami. • Fantje uspešnejši v matematiki od deklet. V šoli fantje dobivajo nižje ocene pri matematiki za enako znanje kot dekleta. • Povezava matura + TIMSS : ocene in izbira ravni mature (objava: Sodobna pedagogika, april 2010).

  19. TIMSS zamaturante 2008 TIMSS povprečje Slovenija, osnovna raven mature

  20. Matematični dosežki in napovedan študij 7.3 % populacije TIMSS: 539 točk Mednarodno TIMSS povprečje

  21. Dosežki po skupinah podobnih dijakov(Skupine: med seboj podobni slovenski dijaki * ) * Več o analizi objavljeno v članku v Matematiki v šoli, marec 2011

  22. Kaj pokaže TIMSS o razlikah med gimnazijami po regijah v Sloveniji?

  23. TIMSS za maturante po Sloveniji Ker so v raziskavi sodelovale vse šole v Sloveniji, lahko primerjamo rezultate po regijah. Upoštevati moramo, da so regije različno velike in da je v njih različno število gimnazij.

  24. Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 1/3 • Učitelji celjske regije se ne čutijo omejene pri pouku zaradi nezainteresiranosti svojih dijakov. Učitelji 83 % dijakov se čutijo nič ali malo omejene pri pouku, v vseh drugih regijah je ta delež manjši od polovice. • V Ljubljani, njeni okolici, Mariboru in na Gorenjskem učitelji več kot tretjine dijakovporočajo, da jih pri poučevanju zelo omejujejo dijaki, ki jih snov ne zanima. • V celjski, murskosoboški in obalni regiji učitelji več kot 70 % dijakov ne opažajo, da bi dijaki izostajali od preizkusov znanja.V Mariboru to omejuje pri pouku učitelje več kot 60 % dijakov. • Večinoma vsi dijaki dobijo DN pri vsaki uri, vendar 25 % dijakov ljubljanske okolice in 33 % dijakov v Mariboru dobi domačo nalogo le pri približno polovici učnih ur.

  25. Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 2/3 • V Celjski regiji skoraj ni dijakov, ki bi z nedisciplino ovirali pouk. Učitelji 84 % dijakov so poročali, da jih ta dejavnik sploh nič ne moti. • V Mariboru, po drugi strani, učitelji 52 % dijakov poročajo, da jih nedisciplinirani dijaki zelo omejujejo pri poučevanju. • Na Celjskem in Dolenjskem učitelji ne čutijo pomanjkanja strojne računalniške opreme (66 % in 57 % jih poroča, da pomanjkanje le te sploh ne ovira pouka), drugje poročajo o motečem pomanjkanju računalnikov. • Obenem celjski učitelji ne čutijo pomanjkanja programske opreme (84 % sploh ne in le 15 % da, zelo). Drugje so deleži dijakov, katerih učitelji ne čutijo pomanjkanja med 23 % do 61 %.

  26. Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 3/3 Nezanimanje dijakov pri pouku moteče za učitelja?

  27. Kaj pokaže TIMSS o ocenjevanju pri matematiki v gimnazijah?

  28. TIMSS za maturante Matema-tični dosežki po Sloveniji in ocene

  29. Razlike v ocenjevanju fantov in deklet Fantje, ki pričakujejo določeno oceno iz matematike v šoli, so v TIMSS pokazali toliko znanja, kot dekleta z eno oceno višje.

  30. Ocene in TIMSS glede na raven mat. mature

  31. Kaj pokaže TIMSS o učiteljih in pouku?

  32. Uporaba matematičnega učbenika

  33. Dober učitelj matematike po mnenju dijakov

  34. Vpliv učitelja na matematične dosežke dijakov

  35. Najpomembnejši rezultati TIMSS 2007 za osnovno šolo

  36. Dosežki • Matematika, 8. razred: • Slovenija povprečna + od leta 2003 dosežek ostaja povprečen • Matematika, 4. razred: • Slovenija povprečna • Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na povprečnega • Naravoslovje, 8. razred: • Slovenija na 8. mestu od 59 držav, nadpovprečna • Od leta 2003 dosežek ostaja nadpovprečen • Naravoslovje, 4. razred: • Slovenija na 18. mestu od 36 držav, nadpovprečna • Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na nadpovprečnega

  37. Dosežki slovenskih šol glede na povprečne dosežke drugih držav

  38. Razvrstitev dosežkov 8. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja Porazdelitev dosežkov po področjih mat. Razvrstitev dosežkov 4. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja

  39. Zaznani problemi na osnovi TIMSS: Slovenski učenci se nimajo priložnosti naučiti znanj, ki jih v drugih državah učijo do 4. ali do 8. razreda. • Veliko vsebin najvišjih dveh mejnikov matematičnega znanja ni v našem učnem načrtu do 8. razreda. • Nekatera znanja pri nas niso del izvedenega učnega načrta za vse učence. • Večina osmošolcev porabi mnogo več časa kot v drugih državah za razvijanje spretnega računanja z ulomki in decimalnimi števili. • Pri nas se porabi za učenje izrazov z neznankami in ostalo algebro mnogo manj časa kot drugje. • Ulomke in decimalna števila se drugje večinoma naučijo v 4. razredu, pri nas pa šele v 6. in 7. razredu.

  40. Učenje matematike po nivojih zahtevnosti v 8. r.

  41. Ali znajo učenci več, če se matematiko radi učijo?

  42. Razvrstitev dosežkov 4. razreda Slovenije okoli nacionalnega povprečja Razvrstitev dosežkov 8. razreda Slovenije okoli nacionalnega povprečja Porazdelitev dosežkov po področjih nar.

  43. Načrti za analize TIMSS 2011 Poleg mednarodnih primerjav načrtujemo v okviru dela na projektu do konca 2013 opraviti še analize in objave dognanj z naslednjih področij: • Razlike med regijami (zato imamo povečan vzorec) • Ugotavljanje, katere karakteristike imajo učitelji matematike • Analiza povezav značilnosti učitelja z odnosom učencev do matematike, dosežka in ocen • Analiza ocenjevanja v šoli s pomočjo TIMSS meritve znanja • Iskanje strategij za dvig osnovne matematične pismenosti (števila v 4. razredu in algebra v 8. razredu) • Povezava bralne pismenosti in matematičnega ter naravoslovnega znanja

  44. Mednarodna raziskava bralne pismenosti IEA PIRLS (2001, 2006, 2011), (RL 1991) • Preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost cca 10 let) – koliko in kaj otroci razumejo, kar samostojno preberejo. • Ozadenjski podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnikov za otroke, starše, učitelje, ravnatelje. • Raziskava vsakokrat zajame tretjino šol in približno četrtino populacije 4. razreda. • V PIRLS 2011 bo sodelovalo 50 držav (ista populacija kot TIMSS 2011). • glavne ugotovitve za Slovenijo po zajemu 2006: • bralni dosežki rastejo od leta 1991, izjemen porast od 2001 do 2006 (Slovenija je ena od štirih drav, ki so najbolj napredovale, vendar po dosežkih še vedno zaostaja za veliko večino zahodnoevropskih držav), • velike razlike med šolami, večinoma na račun socialnega ozadja otrok (10% razlik lahko pripišemo šoli), • otroci izobraženih staršev izjemno so izjemno napredovali, ostali le malo ali nič.

  45. Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgoje (ICCS) IEA, NFER, LPS, PI

  46. Poglavitni cilji: • - raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah pripravljajo na državljanstvo; • - poročati o dosežkih iz vednosti, konceptualnega razumevanja in kompetenc na področju državljanskega izobraževanja in vzgoje; • zbrati in analizirati podatke o stališčih na področju državljanstva in pripravljenosti do sodelovanja v državljanskih aktivnostih. • za Slovenijo pa je raziskava pomembna tudi zaradi intenzivnega dogajanja na področju kurikularnega urejanja državljanske vzgoje.

  47. Pomembni podatki - Število sodelujočih držav: 37 - Ciljna populacija: učenci 8. razredov (v Sloveniji tudi učenci 9 razredov) - Število sodelujočih šol v vsaki državi: 150-170 šol - Število vseh vprašalnikov: 6 - Število vprašalnikov za učence: 3 (kognitivni, stališčni in evropski modul) - Dodatni vprašalniki: šolski, učiteljski, nacionalni - Izvedba raziskave na šolah: marec 2009 - Objava mednarodnega poročila: oktober 2010

  48. RAZVOJNO-RAZSIKOVALNI CENTER PEDAGOŠKIH INICIATIV KORAK ZA KORAKOM Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, telefon/fax 01 429 20 20/ 01 429 20 25 e-naslov: step.si@siol.net spletna stran: www.korakzakorakom.si

More Related