1 / 56

Vmesno vrednotenje Programa razvoja podeželja 2007 - 2013

Vmesno vrednotenje Programa razvoja podeželja 2007 - 2013. Mojca Hrabar Oikos , Svetovanje za razvoj, d.o.o. Predstavitev za Slovensko društvo evalvatorjev Ljubljana, 4. februar 2011. Kdo smo?. Konzorcij: Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., Kamnik PRAC, Bad Soden, Nemčija.

alfonso-baldwin
Download Presentation

Vmesno vrednotenje Programa razvoja podeželja 2007 - 2013

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Vmesno vrednotenje Programa razvoja podeželja 2007 - 2013 Mojca Hrabar Oikos, Svetovanje za razvoj, d.o.o. Predstavitev za Slovensko društvo evalvatorjev Ljubljana, 4. februar 2011

  2. Kdo smo? Konzorcij: Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., Kamnik PRAC, Bad Soden, Nemčija

  3. Danes bomo govorili o… • Programi razvoja podeželja 2007 – 2013 in sistem vrednotenja na ravni EU • Proces vmesnega vrednotenja Programa razvoja podeželja • Metode dela • Rezultati vrednotenja • Priložnosti • Kako naprej?

  4. Kontekst Programa razvoja podeželja 2007 - 2013 Skupna kmetijska politika EU Pribl. 55 milijard € / leto 40% celotnega proračuna EU  11 % za razvoj podeželja (Kako bo v prihodnosti?)

  5. Kontekst PRP 2007 - 2013 1.176.985.582,00 € 2007 2013 2015 Prispevek ESKRP: 906.990.057,80 € Prispevek proračuna Republike Slovenije: 257.991.967,20 €

  6. Program razvoja podeželja 2007 – 2013 v Sloveniji • Okvir: Uredba 1698/2005 • 3 cilji  4 osi  21 ukrepov

  7. Hiter vpogled v ukrepe…

  8. Načrtovana sredstva PRP po oseh

  9. Izvajanje Programa razvoja podeželja • Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano • Priprava in izvajanje programa, • spremljanje, poročanje, • Poskrbi za vrednotenje, • Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja • Razpisi (pregled, odobritev vlog), • Izplačila (odobritev, izvajanje, računovodstvo), • kontrola na kraju samem.

  10. Upravičenci PRP

  11. Pomembne izhodiščne značilnosti PRP…

  12. PRP je zelo razpršen program! • 21 zelo različnih ukrepov • Zelo različne ciljne skupine, ki imajo skupno predvsem to, da so na podeželju • Veliko število upravičencev • “bruto” 90.000, “neto” okoli 60.000 • Zahtevno spremljanje, poročanje, izvajanje sankcij v primeru kršitev

  13. PRP je del kmetijske politike… • Prilagodljivost razmeram skupnega trga? • povprečna izobrazba nosilcev kmetijskih gospodarstev je nizka, povprečna starost visoka Primer: starost članov družinskih kmetij

  14. Namen in cilji vrednotenja • Vrednotenje = del načrtovanja, izvedbe in nadgrajevanja različnih programov EU PRP: Uredba 1698/2005 • sprotno vrednotenje vsako leto od l. 2008 dalje • L. 2010 kot vmesno vrednotenje • ocena vpliva PRP z vidika: • strateških smernic Skupnosti • težav pri razvoju podeželja države članice • upoštevanje zahtev po trajnostnem razvoju, vpliva na okolje in izpolnjevanja zahtev ustrezne zakonodaje EU

  15. Skupni okvir spremljanja in vrednotenja PRP - CMEF • CMEF - Common Monitoring and Evaluation Framework http://ec.europa.eu/agriculture/rurdev/eval/index_en.htm • Podpora: Evropska mreža za vrednotenje razvoja podeželja • http://enrd.ec.europa.eu/evaluation-network/en/evaluation-expert-network_home_en.cfm • Ideja: • Kakovost • Primerljivost • Možnost združevanja podatkov, rezultatov za ovrednotenje na ravni EU

  16. Skupni okvir spremljanja in vrednotenja PRP - CMEF Prednosti Slabosti Premajhna uporabnost številnih metod – ne le v SLO Podatki Kontrolna skupina Kompleksnost  učinkovitost? Prezgodaj v procesu izvajanja PRP 2007 - 2013 • Jasen metodološki okvir • Nabor metod • Primeri iz drugih držav • Zbirka navodil, smernic • Jasna struktura, izrazi • primerljivost • Podpora

  17. CMEF: 2 glavna elementa vrednotenja Analiza kazalnikov Skupna evalvacijska vprašanja Za posamezen ukrep Horizontalna vprašanja za celoten program • Finančni kazalniki • Kazalniki učinka • Kazalniki rezultata • Kazalniki vpliva • Osnovni kazalniki glede na cilje Vrednotenje na več ravneh

  18. Sodelujoči v procesu vmesnega vrednotenja PRP 2007 – 2013 Usmerjevalna skupina MKGP • Vodilni Sektorja za razvoj podeželja, • Odgovorni za spremljanje in poročanje, • nosilci ukrepov, • Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja • odgovorni za zajem podatkov, • Odgovorni za spremljanje, • Odgovorni za spremljanje kršitev, • Drugi akterji na področju razvoja podeželja • KGZS - Kmetijska svetovalna služba, • Biotehniška fakulteta UL, • Kmetijski inštitut Slovenije, • Upravičenci – prejemniki sredstev • Posamezniki, • Zadruge, podjetja, • Lokalne akcijske skupine (LAS).

  19. Proces vmesnega vrednotenja PRP 2007 – 2013 v Sloveniji Pregled smernic CMEF, možnosti uporabe metod Nabor potrebnih podatkov  pridobivanje: MKGP, ARSKTRP, SURS,… Analiza podatkov  vrednotenje, primerjava ugotovitev

  20. Pregled smernic CMEF in nabor metod • Obdobje vrednotenja: do 31. 12. 2009 • Pregled metod, izbor: • Razpoložljivost podatkov • Izvedljivost v danem času, z danimi sredstvi • Uporaba določene programske opreme (GIS, SPSS,…) • Ključna ugotovitev: • Nimamo kontrolne skupine  številne metode neprimerne v slovenskem kontekstu • Malo primerov uporabe v Sloveniji

  21. Pregled smernic CMEF in nabor metod • Logika intervencije • Določitev pristopa, metod, potrebnih podatkov za analizo kazalnikov in doseganje ciljev, odgovor na posamezno vprašanje

  22. Pregled smernic CMEF in nabor metod - kazalniki • 6 skupin kazalnikov: • Osnovni kazalniki, povezani s cilji • Osnovni kazalniki, povezani s stanjem • kontekst okolja, v katerem se izvaja PRP • Kazalniki vpliva • Kazalniki rezultata • Kazalniki učinka • Finančni kazalniki Na ravni programa Na ravni osi Na ravni ukrepa

  23. Pregled smernic CMEF in nabor metod - kazalniki • Določeni v smernicah CMEF • Se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje Kazalniki vpliva (Impact indicators) Kazalniki rezultata (Result indicators) Kazalniki učinka (Output indicators)

  24. Nabor potrebnih podatkov • PRP 2007 – 2013 s prilogami, vsi razpisi • Podatki letnega spremljanja in poročanja • Letna Poročila o napredku  agregirani po ukrepih • “surovi” podatki iz baze podatkov ARSKTRP • Možnost uporabe za natančnejše analize • GIS • Podatki o kršitvah – le agregirani (poročilo) • Podatki iz drugih virov • SURS, ARSO, Kmetijski inštitut Slovenije • Različne študije in projekti

  25. Nabor potrebnih podatkov • Ključna ugotovitev: • Baza podatkov je pravzaprav sestavljena iz več baz • nepreglednost • Velika poraba časa za združevanje, povezovanje podatkov • Pomanjkljivost prostorskih podatkov  težko vrednotiti prostorske učinke, rezultate, vplive • Kršitve obveznosti poročanja (FADN, druga poročila)  pomanjkljivi podatki • Sistem ni naravnan na vrednotenje in načrtovanje • Pripravljenost na spremembe, izboljšave

  26. Podatki: osnova za ugotavljanje doseganja ciljev… • Knjigovodstvo na kmetijah – FADN • Kljub obveznosti sodeluje majhen delež prejemnikov • Ukrep 112: 262 (861), ukrep 121: 568 (1338) • Poročanje: pri nekaterih ukrepih šibko • npr. ukrepi 3. osi • Napovedani cilji projektov • Pomembni za načrtovanje razpisov - glede na stopnjo doseganja ciljev programa • Kontrola… kakšne bodo posledice, če cilji niso doseženi? (primer: ukrep 112)

  27. Analiza finančnih podatkov – kazalniki vložka • Načrtovana sredstva • Podatki o črpanju sredstev do konca l. 2009 • Razpisana • Dodeljena • Izplačana • Pregled načrtovane porabe v prihodnje: proračun • Analiza trendov ob upoštevanju značilnosti izvajanja ukrepa in podprtih projektov

  28. Analiza kazalnikov učinka in rezultata • Podatki iz Letnih poročil o napredku, posameznih delov baze na ARSKTRP • Ukrepi 2. osi: • Podatki iz letnih poročil neprimerni  temeljijo na plačilih, ne na prostorskih podatkih • izračun kazalnikov iz podatkov GIS (pribl. 60.000 upravičencev) • Ukrepi 3. osi: • Malo poročil, zato težko oceniti trende, realnost rezultatov • Ukrepi 4. osi: • Specifično izvajanje preko LAS, podatki o posameznih projektih težko dostopni v obliki, primerni za analizo

  29. Analiza kazalnikov vpliva:socioekonomski kazalniki • 4 socioekonomski kazalniki (3 CMEF + 1 slov.) • Gospodarska rast, • ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev, • Ustvarjanje delovnih mest, • Produktivnost dela (povpr. za kmetijstvo, gozdarstvo in živilstvo) • Izračun na podlagi poročil posameznih projektov • Podcenjeni: niso vsi poročali, kratko obdobje poročanja (projekti, zaključeni do konca l. 2008), vplivi drugih osi • morali bi imeti kontrolno skupino – možnost primerjave z in brez izvajanja PRP • Zamik podatkov SURS, ki bi omogočili primerjavo

  30. Analiza kazalnikov vpliva:okoljski kazalniki • 4 okoljski kazalniki (4 CMEF + 1 slov.) • indeks indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine, • kmetijske in gozdarske površine visoke naravne vrednosti, • Izboljšanje kakovosti vode (Spremembe bruto bilance hranil – presežki dušika), • Vnos hranil v tla, • Prispevek k boju proti podnebnim spremembam (ločeno kmetijstvo, gozdarstvo) • Kazalci okolja v Sloveniji, izračun iz podatkov • Prekratko obdobje, da bi bili jasno razvidni trendi, izločena letna/sezonska nihanja • vplivi drugih osi • Nejasna metodologija  izračuni niso ponovljivi

  31. Odgovori na skupna evalvacijska vprašanja • Za posamezne ukrepe • Načeloma naj bi bilo možno odgovoriti na podlagi kazalnikov • Pogosto potrebni dodatni podatki  kvantitativne, a tudi kvalitativne metode • horizontalna evalvacijska vprašanja • Podatki o kazalnikih vseh relevantnih ukrepov • Podatki iz anket, intervjujev • Rezultati modelov

  32. Odgovori na skupna evalvacijska vprašanja - kazalniki • Analiza in primerjava kazalnikov • S podatki iz drugih virov (SURS, študije, ankete) • Med ukrepi – za horizontalna evalvacijska vprašanja • Problem kontrolne skupine in prostorske opredeljenosti podatkov • Vsi naj bi temeljilo na dokazih (“evidence based”) • Trendi • Predvidevanja na podlagi trendov, opredelitev predpostavk in možnih pomanjkljivosti

  33. Odgovori na skupna evalvacijska vprašanja - ankete • Zbiranje predvsem kvalitativnih podatkov • Kjer premalo podatkov iz spremljanja, kjer rabimo dodatne podatke • Omejitev: čas, stroški • Glede na želene podatke • Posamezni ukrepi – naključno izbrani • 200 prejemnikov kmetijsko okoljskih plačil (ukrep 214) – po 10 naključno izbranih iz vsakega podukrepa; Regresijska analiza rezultatov • “panel” 200 naključno izbranih za splošno oceno PRP • Izvedba: • Telefonska • Po elektronski pošti - LAS za analizo LEADER (4. os) • Spletna anketa - LAS za analizo LEADER (4. os)

  34. Odgovori na skupna evalvacijska vprašanja - metode • Input-output model • Podatki za Slovenijo iz l. 2005 • Agregirani podatki MKGP o vrstah naložb v okviru posameznih ukrepov • Rezultati drugih modelov za spremljanje EU politik • HERMIN

  35. Ključne ugotovitve in priporočila…

  36. Spremembe v okolju, ki bi lahko vplivale na PRP • Učinki gospodarske krize • Padec cen pridelkov, proizvodov, storitev… • brezposelnost, kratkoročnejše pogodbe, outsourcing, samozaposlitev • težje zagotavljanje sredstev za lastni delež  večja previdnost, manjša pripravljenost tvegati • Učinki drugih programov in pobud • Vplivi gradnje prometne infrastrukture in dostopnosti:  gravitacijska vloga urbanih središč in zgostitev poselitve ob prometnem križu, razpršena gradnja v zaledju mest • Urejanje infrastrukture: Ugodnejše sofinanciranje OP ESRR (do 3. spremembe PRP)

  37. Finančni potek izvajanja PRP Izplačana sredstva do 30. 6. 2010: dobrih 395 mio € (33,6 %)

  38. Doseganje ciljev PRP • PRP se izvaja slaba 3 leta - l. 2007 prve objave razpisov, l. 2007 le ukrepi 2. osi, za ostale ukrepe začetek l. 2008 • Učinki in torej vplivi PRP se bodo pokazali sčasoma • Za mnogo dejavnikov je še prezgodaj, da bi ocenili vpliv PRP • Težko je izločiti vpliv drugih programov, trendov v širšem okolju programa in ugotoviti izključno prispevek PRP

  39. Ravnovesje med področji ukrepanja • prevlada 2. osi • Največji delež dosedanjih izplačil: 34,63 % od načrtovanih za 2. os, 61,83 % vseh izplačil do 31. 12. 2009 • Presežene ciljne vrednosti kazalnikov ukrepov 211, 212, ukrep 214 zelo blizu ciljnih vrednosti • Nekateri ukrepi šibki glede na načrtovane cilje  potrebno je aktivno ukrepanje • 111, 125, ukrepi za sheme kakovosti, LEADER

  40. Cilj: izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja (os 1) • Zelo velike razlike v izvajanju ukrepov • % izplačil glede na načrtovanje: od 0,14 % (111) do 50,57 % (121) • Šibko doseganje ciljnih vrednosti kazalnikov: • Ukrep 111: 15.000 (85) udeležencev, 5.000 (503) ur usposabljanj • Ukrep 123: 100 (4) gospodarstev/podjetij, ki vpeljujejo nove proizvode/tehnologije • Ukrep 125: hidromelioracije • Ukrep 132: 10.000 (68) podprtih KMG, vključenih v sheme kakovosti • Nekateri učinki, vplivi so zelo dolgoročni, predvsem pri naložbah

  41. Cilj: izboljšanje okolja in podeželja (os 2) • Presežene ciljne vrednosti kazalnikov ukrepov 211, 212, ukrep 214 zelo blizu ciljnih vrednosti • Kažejo se nekateri pozitivni vplivi: • visok delež površin visoke naravne vrednosti • Okolju prijazna kmetijska pridelava • Zaraščanje? • Nekateri vplivi bodo vidni bolj dolgoročno • Vplivi na vode: vsebnost nitratov, FFS • Ohranjenost populacij ciljnih vrst: npr. kosec, metulji mravljiščarji

  42. Cilj: izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva (os 3) • Precejšnje razlike v izvajanju ukrepov • % izplačil glede na načrtovanje: od 1,73 % (323) do 16,97 % (311), 321 še na začetku • ciljne vrednosti večine kazalnikov bodo dosežene, problematičnih je le nekaj, nekateri se ne spremljajo • Ukrep 311: 720 (77,5) ustvarjenih delovnih mest v podprtih projektih; dodatno število turistov? • Ukrep 312: 900 (184) podprtih mikropodjetij, 2.000 (266) ustvarjenih delovnih mest • Ukrep 323: 250 (34) podprtih projektov • Vplivi 321, 322, 323: manj otipljivi, težje merljivi, težko ločiti od vplivov drugih programov – anketa kaže, da so pomembni

  43. Notranja usklajenost izvajanja PRP • Ukrepi so različno uspešni - finančno in glede na doseganje ciljev • ukrep 111  ukrep 212 (več kot 50%, doseženi cilji) • Ločeno izvajanje ukrepov • povezava preko kriterijev na razpisih • Npr. točkovanje za mladega prevzemnika, OMD, Natura območje… • Ni skupnih razpisov • Vendar: medsebojno so povezani in vplivajo drug na drugega! • Možnost dopolnitve z novimi ukrepi? • 124 (raziskave), 126 (naravne nesreče), 213 (Natura 2000 in Okvirna direktiva o vodah)

  44. Nekaj primerov - prihrani za razpravo? • Ukrep 111 - Usposabljanje za delo v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju • Podpora za vse ostale ukrepe! • Ukrepa 121 in 123 – od posodabljanja proizvodov do dodajanja vrednosti kmetijskim proizvodom • Ukrepi 132, 133, 142 – od sodelovanja v shemah kakovosti do ustanavljanja skupin proizvajalcev in podpore le-tem • Ukrepi 214, 123, 311 – od integrirane in ekološke pridelave do predelave in dodatnih dejavnosti na kmetiji

  45. Orodja • Baza podatkov in aplikacije na ARSKTRP so sedaj le orodje za zbiranje podatkov • Preoblikovanje v analitično in načrtovalsko orodje  lažje spremljanje, načrtovanje • Vpeljava avtomatičnega zajema podatkov iz javno dostopnih baz  lažja priprava vlog • Komunikacijska orodja • Forum ARSKTRP in MKGP dobro vpeljan, poznan • Spletna stran podaja ključne podatke • Izboljšane povezave z drugimi organizacijami bi olajšale izvedbo • Mreža za podeželje bi lahko izboljšala svojo vlogo

  46. Zaključki

  47. Vpliv se bo pokazal sčasoma, a izvedbo lahko izboljšamo. • Učinki izvajanja so vidni na ravni posameznega ukrepa. Nekatera geografska območja so na splošno uspešnejša (Goriška Brda). • Vpliv na BDV, zaposlovanje, produktivnost ipd. se bo pokazal z zamikom • Večina projektov se še ni zaključila. • Pristop LEADER zaenkrat nima znatnega vpliva, ni dobro poznan. • izvaja se premalo časa, • izvaja se večinoma znotraj že prej vzpostavljenih struktur.

  48. Vpliv se bo pokazal sčasoma, a izvedbo lahko izboljšamo. Ne moremo reči, ali PRP dovolj vpliva na gospodarske, demografske in strukturne trende na podeželju: glede na gospodarske kazalnike blaži negativne ekonomske trende. Nekateri upravičenci (posamezniki, podjetja, občine) slabo poznajo možnosti, ki jih ponuja PRP, ali pa so bile te manj zanimive v primerjavi z drugimi programi.

  49. Vpliv se bo pokazal sčasoma, a izvedbo lahko izboljšamo. • Verjetno pozitivni vplivi 2. osi na okolje in naravo; zaenkrat majhne razlike, metodološke težave • rezultate, vplive bi lahko povečali z usmerjanjem izvajanja Primer: prispevek kmetijsko okoljskih plačil k zmanjšanju onesnaževanja z dušikom

More Related