Tehnološki inženiring in novo znanje

1. Tehnološki inženiring in novo znanje Dr. Zoran Marinšek, u.d.i.s. Predsednik UO Združenja za inženiring zoran.marinsek@inea.si KONFERENCA O RAZVOJU INŽENIRINGA, Ljubljana, 12.05.2010

2. Struktura nagovora • Inženiring in tehnološki inženiring • Tehnolološki inženiring – SWOT • Vloga inženiringa in tehnološkega inženiringa • Vloga združenja za inženiring • Sistemske naloge za izhod iz krize

3. Kaj je inženiring • inženiring je integriranje oz. povezovanje več aktivnosti iz življenjskega cikla objekta ali sistema • sestavine inženiringa = = aktivnosti iz življenjskega cikla objekta ali sistema

4. Inženiring • življenjski cikel objekta ali sistema obsega: • opredelitev zahtev • konceptualno načrtovanje, detajlno načrtovanje (in razvoj), • izvedbo, • obratovanje in • razgradnjo

5. Kaj je tehnološki inženiring = Inženiring tehnoloških sistemov • Novi tipi vključujejo razvojno komponento aktivnosti in temeljijo na integraciji znanja, • po možnosti domačega znanja in domačih tehnologij • na področjih srednjih in visokih tehnologij kot so • informacijsko-komunikacijske tehnologije, • tehnologije vodenja procesov, • Napredne energetske tehnologije • okoljske tehnologije, • novi materiali, itd.

6. Tehnološki inženiring • Konkurenčnost tehnološkega inženiringa je odvisna od količine naprednih tehnologij, ki jih integrira in ponuja • Na globalnem trgu naš inženiring lahko konkurenčno nastopa v prvi vrsti s tehnološko ponudbo gospodarstva, ki stoji za njim

7. Tehnološki inženiring • Tehnološki inženiring je merilo za tehnološko konkurenčnost domačega gospodarstva na svetovnem trgu: • kaže obseg slovenske avtohtone tehnološke ponudbe na trgu, • je najbolj izpostavljen del gospodarstva, deluje na najbolj odprtem trgu; je dejavnost, ki najprej občuti notranjo in zunanjo krizo.

8. Tehnološki inženiring - SWOT • Moči • velik delež tehnološko inovativnih malih in srednjih podjetij v inženiring dejavnosti • Šibkosti • tehnološka in poslovna podkritičnost podjetij • Priložnosti • Procesi povezovanja med podjetji ter med gospodarstvom in JRI • SET plan in nove energetske tehnologije in IKT/TVP • Grožnje • Birokratizacija državne uprave in posledično tehnološke kulture celotne družbe in zmanjšanje inovativnosti

9. Vloga inženiringa in tehnološkega inženiringa • Inženiring je storitvena dejavnost in je naravni nosilec ali deležnik procesov prehoda v storitveno gospodarstvo • Tehnološki razvoj in prehod v storitveno gospodarstvo je močno povezan z razvojem raziskovalnih, razvojnih in tehnoloških storitev • tehnološki inženiring mora zatoigrati pomembno vlogo pri tehnološkem preboju slovenskega gospodarstva.

10. Vloga Združenja za inženiring • Te naravne specifike inženiringa zahtevajo od Združenja za inženiring aktivno in kreativno vlogo: • v povezovalnih procesih, • v kreiranju skupnega »interesnega gospodarskega prostora« inženiring podjetij, • v oblikovanju identitete, poslanstva in statusa tega segmenta, • v vzpostavljanju kritičnega obsega ponudbe in trženjskih vzpodbudah, predvsem na mednarodnem trgu.

11. Sistemske naloge za izhod iz krize • 2 sistemski nalogi v naši državi, najbolj pomembni za vzpostavitev objektivnih okvirov in možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva (in družbe) v tehnološko uspešno in konkurenčno državo: • bitka za tehnološki razvoj, inovativnost in novo dodano vrednost • bitka – “mobilizacija sil” za debirokratizacijo državne uprave in vzpostavitev države kot proaktivnega partnerja v programih tehnološkega razvoja Slovenije • To so tudi naše bitke, v njih je inženiring deležnik in akter

12. Bitka za tehnološki razvoj, inovativnost in novo dodano vrednost • Gradnja platforme potreb tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva • Spodbujanje povezovanja med podjetji za doseganje kritične mase v tehnologiji in poslovanju na globalnem trgu • aktiviranje raziskovalnih razvojnih in inovativnih potencialov v SME • Spodbujanje povezovanja raziskovalcev v gospodarstvu in javni raziskovalni sferi

13. Bitka za tehnološki razvoj, inovativnost in novo dodano vrednost (2) • aktiviranje potenciala raziskovalcev v javni raziskovalni sferi • vzpostavitev ustreznih kriterijev uspešnosti in vrednot raziskovalcev v javni raziskovalni sferi, ki spodbujajo delo in omogočajo gradnjo uspešnih raziskovalnih karier raziskovalcev na raziskovalno-razvojnih projektih za potrebe gospodarstva • Spodbujanje poslovnih in drugih ne-tehničnih inovacij za hitrejši prenos in uspešnejše uveljavljanje tehnoloških rezultatov v prakso in na globalni trg

14. Mobilizacija sil za debirokratizacijo državne uprave • V zadnjih 10 letih je prišlo do izredne birokratizacije državne uprave • Preprečuje, da bi država odigrala svojo vlogo proaktivnega partnerja v programih tehnološkega preboja • Največja ovira pri implementaciji sistemskih aspektov strategije izhoda iz krize • Izrinja iz sistema zdravo pamet kot osnovo za inovativnost, podjetnost in sprejemanje odgovornosti • Pronica v vsa področja poslovanja državne uprave in je skupni imenovalec za • komplicirane postopke za črpanje sredstev strukturnih skladov • Krizo na področju javnih naročil • Zapletenost postopkov umeščanja v prostor, itd

15. Mobilizacija sil za debirokratizacijo državne uprave • grozi, da bo postala kulturna in civilizacijska norma komuniciranja v družbeno-ekonomskih odnosih • Največja sistemska grožnja za razvoj slovenske družbe kot tehnološko (in družbeno) inovativne in napredne družbe

16. Hvala za pozornost! Združenje za inženiring

17. Dodatek UO ZING je ob imenovanju na konstitutivni seji 2007 sprejel izhodišča za svoje delovanje – Strategijo razvoja inženiringa

18. Izhodišča za delovanje ZING:Strategija razvoja inženiringa 1. usmeritev v delovanje navzven – organiziranje konkurenčne ponudbe za delo na drugih trgih i. s povečevanjem profesionalnosti dela v skladu s standardi EU in povečevanjem tehnološke vsebnosti ponudbe ii. s ponudbo celovitega inženiringa, ki zajema storitve celotnega življenskega cikla investicijskega projekta, vključno s finančnim inženiringom iii. z aktivno usmeritvijo za trženje inženiringa na izbranih drugih trgih

19. Strategija razvoja ZING (2) 2. uveljavljanje aktivne vloge in partnerstva z državo pri urejanju sektorja javnih naročil na domačem trgu i. zastopanje interesov izvedbenega inženiringa v družbi ter vplivanje na predpise in prakso naročil v javnem sektorju ii. motiviranje lobiranja pri spreminjanju ali ustvarjanju novih predpisov na področjih, ki zadevajo izvedbeni inženiring iii. uveljavljanje partnerstva z javnimi naročniki

20. Strategija razvoja ZING (3) 3. spodbujanje razvoja novih tipov inženiringa tehnoloških sistemov, ki vključuje razvojno komponento aktivnosti in temelji na integraciji znanja, • po možnosti domačega znanja in domačih tehnologij, • na področjih srednjih in visokih tehnologij kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, tehnologije vodenja procesov, okoljske tehnologije, novi materiali itd.

21. Strategija razvoja ZING (4) 4. spodbujanje, podpora in vključevanje v procese povezovanja za združevanje kapitala in dela za razvoj novih storitev, produktov in tehnologij ter za oblikovanje kritičnega obsega skupne inženiring ponudbe na tujih trgih: i. tehnoloških mrež za horizontalni aspekt povezovanja, to je povezovanja na nivoju celotnega tehnološkega področja ii. grozdov za vertikalno povezovanje, to je za povezovanje znotraj posamezne poslovne tehnološke vertikale iii. konzorcijskega sodelovanja na večjih projektih v tujini in na projektih, ki jih sofinancira EU.

22. Strategija razvoja ZING (5) 5. vzpostavitev statusnih, organizacijskih in finančnih pogojev za oblikovanje in delovanje ZING kot predstavnika, motivatorja in izvajalca skupnih funkcij slovenskega izvedbenega inženiringa in v skladu s smernicami EFCA: i. ustrezni segment strategije GZS, usmerjen v podpiranje in razvoj storitvenih dejavnosti oz. ustrezni status, ki omogoča oblikovanje take strategije samostojno. Pri tem bo združenje iskalo aktivno pomoč in podporo GZS oz. sinergijo interesov z drugimi dejavniki pri: • uveljavljanju interesov gospodarstva pri usmerjanju državnih vlaganj v tehnološki razvoj

23. Strategija razvoja ZING (6) 5. vzpostavitev statusnih, organiza-cijskih in finančnih pogojev ...(nad.) • projektih povezovanja (grozdi, tehnološke mreže), • uveljavljanju partnerskega odnosa z državo in projektih urejanja sistema javnih naročil, • projektih pozicioniranja in vzpostavljanja kritičnega obsega ponudbe inženiringa na mednarodnih trgih. ii. ustrezni organizacijski in finančni pogoji delovanja, ki omogočajo izvajanje dogovorjenih skupnih funkcij.