In odločanje v EVOP

1. INSTITUCIONALNI OKVIR ES/EU In odločanje v EVOP

2. Vsebina • Pogodbeni okvir – kje najdemo določila o institucionalni zgradbi in procesu odločanja – SZVP in EVOP • Institucionalni trikotnik in Evropski svet in osnove (sestava, naloge) posameznih institucij • SZVP in EVOP – institucije in odločanje

3. Pogodbeni okvir (1.) • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo – PARIŠKA POGODBA • Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti • in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo – RIMSKI POGODBI • Enotna evropska listina

4. Pogodbeni okvir (2.) • Pogodba o Evropski uniji – MAASTRICHTSKA POGODBA • Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte • Pogodba iz Nice, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte • Pogodba o ustavi za Evropo

5. PES – pomembna določila • Člen 2 – Cilji • Člen 3 – ukrepi • Člen 5 – načeli subsidiarnosti in sorazmernosti • Člen 7 – institucije Skupnosti • Člen 308 – implicirane pristojnosti

6. PEU • http://www.svez.gov.si/index.php?id=1116 • PREAMBULA • SKUPNE DOLOČBE • DOLOČBE, KI SPREMINJAJO... • DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI (Naslov V, t. i. DRUGI STEBER) • DOLOČBE O POLICIJSKEM IN PRAVOSODNEM SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH (V VERZIJI IZ AMSTERDAMA) • KONČNE DOLOČBE

7. PEU – pomembna določila • Člen 4 – Evropski svet • Člen 46 – pristojnosti Sodišča ES – drugi in tretji steber izvzeta • Člen 48 – spremembe pogodbe • Člen 49 – prošnja za članstvo in postopek obravnave

8. Institucije ES/EU Ožji in širši institucionalni okvir Evropski svet Svet (EU) Sodišče Evropskih skupnosti Ekonomski in socialni odbor Evropski parlament Odbor regij Računsko sodišče Komisija

9. ŠIRŠI INSTITUCIONALNI OKVIR • Svetovalna telesa • Ecosoc, Odbor regij • Nadzor in preiskava • Računsko sodišče, Ombudsman, nacionalne institucije • Operativne institucije • Evropska centralna banka • Agencije (Europol, ECHO...)

10. KOMISIJA • Členi 211-219 PES • Osrednje določilo –211. člen PES • Komisija ima ekskluzivno pravico zakonodajne iniciative (predloga) in formulacije mnenj • Uživa izvršilne pristojnosti; skrbi, da se določila pogodbe in sprejete politike dosledno izvajajo

11. Komisija - SESTAVA • 25 članov iz prav toliko držav • Deluje kot kolegij (seje so zaprte za javnost) • Način odločanja: absolutna večina • Način imenovanja: najprej se predlaga predsednik • Imenuje ga Evropski svet s kvalificirano večino, nominiranca pa mora potrditi Evropski parlament. • Nominiranec si izbere ekipo • Celotno komisijo mora potrditi Evropski parlament

12. Področja dela Komisije • So zrcalna slika področij pristojnosti PES. • Najpomembnejša področja: • Kmetijstvo (prek 40 % delež v proračunu) • Okolje (samo kmetijstvo ima širšo zakonodajo) • Trgovina (liberalizacija trgovine) • Konkurenca (preprečevanje monopolov) • Širitev (‘Big bang’ in širitev na JV Evropo) • Znanost (‘družba znanja’) • Izobraževanje (bolonjska reforma)

13. Evropski parlament • Pravna podlaga: členi od 189-201 • Temeljna vloga: • sodelovanje v procesih odločanja – različni postopki: soodločanje, sodelovanje, privolitev, posvet • pomembna vloga pri sprejemanju proračuna • nadzor nad izvršno oblastjo • Člen 193 – lahko zaprosi Komisijo, da pripravi predlog zakonodaje, ki je potrebna za uresničevanje ciljev PES

14. EP: sestava in organizacija • Neposredne volitve, od leta 1999 po proporcionalnem sistemu v vseh državah članicah • Število članov parlamenta iz posamezne države določeno v pogodbi • Organizacija dela EP: Plenar, odbori, sekretariat, Predsednik, Biro predsednika (predsednik in podpredsedniki), konferenca predsednikov (predsedniki političnih skupin + 2 člana), Konferenca predsedujočih odborom, Konferenca predsedujočih nacionalnih delegacij • Politična organizacija EP: politične skupine

15. Potrjuje mednarodne sporazume (300. in 310. člen PES) Potrdi predsednika Komisije in Komisijo kot celoto (214. člen PES) Evropski parlament 732 članov ‘Evropske volitve’ Ima (so)zakonodajno vlogo (251. člen PES) Izglasuje nezaupnico Komisiji (201. člen PES) Deluje kot posvetovalno telo (npr. pri SZVP)

16. SVET • Pravna podlaga: členi 201-210 PES • Sestavljajo ga ministri držav članic • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije • Organizacija: • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina • Okrog 250 delovnih skupin

17. Sestava Sveta • Sestavljajo ga ministri držav članic • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije • Organizacija: • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina • Okrog 250 delovnih skupin

18. Odločanje v Svetu • Odločanje na različne načine Navadna večina kot osnovno načelo sprejemanja odločitev – 205/1. člen PES • “... če ni drugače določeno” • Kvalificirana večina (opredeljena v 205/2. členu PES) • Soglasje • postopoma izginja v I. stebru (npr. 93. člen – davčna politika) • ostaja kot izključen način odločanja v II. stebru (SZVP) • Problemi: Luksemburški kompromis in “navada je železna srajca”

19. Kaj je kvalificirana večina – rešitev iz Nice • Predlog sklepa je sprejet, če so izpolnjeni trije pogoji: • Število glasov • teh mora biti približno 72% od skupnega števila glasov, ki so na voljo v Svetu (345). • Število držav članic • teh mora biti: • eden več kot polovica, če Svet odloča na pobudo Komisije, in • vsaj dve tretjini, če pogodba ne predvideva pobude Komisije • Število prebivalcev • države, ki so za predlog, morajo zastopati vsaj 62% vsega prebivalstva v EU

20. Evropski svet - začetki • Haaški vrh 1969 • Predstavlja novo obdobje razvoja ES.Predsedniki držav in vlad članic Evropskih skupnosti v Haagu med drugim sprejmejo tudi načelo poglabljanja integracije: • poglobitev: Francija se je zavzemala za vsaj neko obliko stalnega srečevanja državnikov za koordiniranje zunanjih politik • Etienne Davignon je bil pooblaščen, da pripravi načrt za tak format srečanj

21. EPS – začetek institucionalizacije in nastanek Evropskega sveta • Kljub notoričnim težavam pri koordinaciji Valéry Giscard d’Estaing predlaga, da se institucionalizacija politične sfere izven Evropskih skupnosti še utrdi (1974) • S podporo Helmuta Schmidta predlaga formiranje Evropskega sveta, kar se zgodi v Parizu septembra 1974

22. Opredelitev Evropskega sveta • Decembra 1974 na sestanku v Parizu predsedniki vlad in držav članic Evropskih skupnosti ustanovijo Evropski svet, ki se naj sreča trikrat letno in po potrebi, v kontekstu političnega sodelovanja • Naloga: “svetovalno in usmerjevalno telo” za Evropske skupnosti • Praksa je pokazala, da je bil Evropski svet katalizator vse večje integracije držav članic v okviru Evropskih skupnosti! • Kritiki: Evropski svet je postal simbol obdobja medvladnega sodelovanja (po luksemburškem kompromisu)

23. Postopno vključevanje v pogodbeno strukturo • Enotna evropska listina (1987) • V členu 30 opredeli EPS, ne omenja Evropskega sveta, omenja pa “politične direktorje”, ki so pripravljali delo Evropskega sveta (kot COREPER pripravi delo Sveta) • Evropski svet omenjen v Pogodbi o Evropski uniji (vendar NE v PES)

24. Pravna podlaga Evropskega sveta • Pogodba o Evropski uniji, člen D (danes člen 4): • Evropski svet daje Evropski uniji nujno pobudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice • V Evropskem svetu se sestajajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije. Pomagajo jim ministri za zunanje zadeve držav članic in član Komisije. Evropski svet se pod vodstvom voditelja države ali vlade države članice, ki predseduje Svetu, sestane vsaj dvakrat na leto. • Evropski svet predloži Evropskemu parlamentu poročilo po vsakem sestanku in letno pisno poročilo o napredku Unije.

25. Institucionalni položaj Evropskega sveta Evropski svet Svet Države članice Komisija Skupščina (EP) Sodišče ESS

26. SESTAVA Evropskega sveta • Predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije • Zasedanje v praksi: • ZA MIZO: • - voditelji (s predsedujočim na čelu) in zunanji ministri • - predsednik Komisije in član Komisije • - Generalni sekretar Sveta in njegov namestnik • NAVZOČI V DVORANI: • - Generalni sekretar Komisije in zapisnikar, po pet uradnikov Predsedstva in sekretariata Sveta, prevajalci.

27. Dejavnosti Evropskega sveta • Splošne politične smernice in pobude • Odločanje v lastni instanci • Razvidnost EU v mednarodni politiki • Svečana ratifikacija pomembnih dokumentov • Pogajanja o pogodbenih spremembah NAČIN ODLOČANJA: konsenz

28. SZVP in EVOP • Pravna podlaga: Naslov V PEU • Postopen razvoj od EPS od leta 1970, prek EEL (člen 30) do vključitve v PEU • Premiki v razvoju EVOP šele v drugi polovici 1990ih, spremembe v Pogodbi iz Nice, postopen hitrejši razvoj v začetku 2000ih.

29. Odločanje v SZVP EP posvet. vl. EVROPSKI SVET KOMISIJA pravica do soinciative Mr CFSP PREDSEDSTVO in Sekretariat Sveta GAERC konsenz POLICY UNIT COREPER II COPS/PSC EUMC SVETOVALCI EUMS delovne skup.