Portorož, 1. 10. 2014

1. Zaključni konferenca projekta posodobitve gimnazijskih prodramov 2008 - 14Razvojno načrtovanje KSGwww.ksg.edus.si Portorož, 1. 10. 2014

2. Razvojno načrtovanje KSG • Uvedba posodobitvenih načrtov kot dela razvojnega načrtovanja šol od začtka projekta 2008. • Pregled Letnih delovnih načrtov nekaterih šol in predlog LDN šol z vljučenim PoN (marec 2012). • Podpora ŠRTjem je tudi pomoč pri razvojnem načrtovanju. • Razvojno načrtovanje za pridobivanje novih sredstev. • Razvojno načrtovanje za novo razvojno perspektivo 2014 -20 KSG skupaj s KS in ZRSŠ.

3. Kaj je razvojno načrtovanje? • Nemen: izboljšati kakovost učenja in poučevanja z uspešnim vodenjem inovacij in sprememb (Hargreaves, Hopkins, 2001). • Temeljna vprašanja: • Kje je šola sedaj? • Kaj moramo spremeniti? • Kako naj te spremembe obvladamo časovno? • Kako bomo vedeli, da smo uspešni? • Razvojno načrtovanje je več kot razvojni načrt in Letni delovni načrt, več kot Posodobitveni načrt. • Proces oblikovanja soglasij o nizu prioritet šole in ukrepi za izvajanje.

4. Prednosti razvojnega načrtovanja • Dolgoročna vizija –tudi po koncu projektov. • Usmerjenost na cilje izobraževanja. • Celosten pristop k vsem vidikom načrtovanja, uvajanja sprememb. • Zmanjševanje stresa za vse udeležence v učnem procesu (zlasti učitelje). • Dosežki učiteljev pri uvajanju sprememb so deležni več pozornosti. • Izboljšana kakovost razvoja, kariernega načrtovanja zaposlenih. • Okrepi se partnerstvo med učitelji, ŠRT in vodstvom šole. • Lažje poročanje o delu šole.

5. Težave • Preveliko število sprememb, ki jih ponujajo projekti (nenačrtovano). • Lotimo se samo ene težave ali preveč inovacij – ne vidimo povezanosti. • Slaba evalvacija uvajanja sprememb, vedno nove zamisli. • Zunanje spremembe, politične odločitve, ki naj delujejo „sameposebi“. • Premalo strokovne podpore na začetku s strani inštitucij. • Nenavajenost vodstev, da sodelujejo s ŠRT. • Premalo gradimo na spremembah, ki jih potrebuje šola sama.

6. Razvojno načrtovanje in vodstvo šole • Kadar se šola sooča z vrsto sprememb hkrati, način vodenja šole, ki je ustrezal prej, ni več pravi. • Če naj uvajanje in obvladovanje sprememb postane integralni del vodenja šole, zahteva razvojno načrtovanje premislek o vodenju na sploh. • Ideal: spreminjanje ni nekaj posebnega, temveč naravni del vodenja šole (skupaj s ŠRT) – mamgement sprememb je spremenjen management.

7. Vodenje šole • Postopki in strukture, ki so potrebni za usklajevanje različnih dejavnosti šole. • Učitelji najprej pomislimo na ravnatelje, pomočnike … ljudi zaposlene v vodstvu šole in omogočajo učiteljem,da delajo le eno – učijo. • Paradoks 1: ščitenje avtonomije učitelja – odvisnost od odločitev vodstva. • Paradoks 2: mamagement oddelka – učitelj. • Taka delitev ruši celosten pristop k razvojnemu načrtovanju.

8. Drugačno pojmovanje vodenja • Strukture in postopki pri vodenju šole se zdijo nespremenljivi. • Vsebina mamagementa: rešitve, ki smo jih vsi zbrali kot najboljše, da pomagajo šoli pri njenem delu in razvoju. • Namen mamagementa: ljudem dati moč. • Ne obstaja en recept za vse šole, kako urediti vodenje; obstajajo pa skupne razsežnosti, ki nam lahko pomagajo pri tem, da dobijo ljudje dovolj moči, da lahko z razvojnim načrtovanjem uresničijo cilje šole.

9. Vodenje za razvoj in pomoč ŠRT • Ideal je, ko (so) vsi: • odprti za načrtovanje in uvajanje sprememb; • posvečajo dovolj časa razvojnemu načrtovanju in vzdrževanju le tega; • se učijo iz izkušenj, zanj, talentov drugih v timu; • pripravljeni učiti tudi tako, da postavijo svoje delo v kritično presojo svojim kolegom (na konferencah, festivalih, pri kolegialnem opazovanju pouka ); • pripravljeni učiti se iz lastnih napak. • Nastane ozračje partnerstva v katerem glavno pozornost posvečamo izboljšanju kakovosti poučevanja in učenja na šoli – bistvo razvojnega načrtovanja.

10. Utemeljenost strokovnih gimnazij • Utemeljenost v slovenskem prostoru: • ni samo splošna izobrazba, • dijaki se odločijo za bodočo usmeritev, • povezava z višjimi šolami in univerzami, • povezanost s podjetji, institucijami. • Utemeljenost v perspektivi 2014 – 20: • Uresničevanje vseživljenskega učenja in mobilnosti v praksi. • Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti IU. • Pospeševanje inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništva na vseh ravneh IU. VIR:(S. Černoša: Organizacija in način dela koordinacije IU 2020za implementacijo strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja 2020 - http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:070:0001:0003:SL:PDF )

11. Strateški cilji 2020 1. Uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti: • Izboljšati kakovost sistemov za svetovanje. • Zagotoviti privlačnejše izobraževanje (nove oblike učenja in tehnologije). • Razširiti mobilnost. . Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja: • Zagotoviti pridobitev ključnih kompetenc za vse ter razvijati odličnost in privlačnost izobraževanja. • Profesionalni razvoj učiteljev in vodij usposabljanja. • Učenje jezikov (vsaj dva jezika). • Usklajevanje potreb na trgu s sistemom izobraževanja.

12. Strateški cilji 4. Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja: • Pridobivanje prečnih ključnih kompetenc. • Povezovanje izobraževanja, raziskovanja in inovacij. • Inovacijam prijazne ustanove – promocija kreativnosti in inovativnosti z razvijanjem specifičnih učnih metod. • Partnerstvo – razvijati partnerstvo med izobraževanjem, poslovnimi in raziskovalnimi inštitucijami.

13. Razvojno načrtovanje 2013 - 15 1. Nadgradnja ŠRP v povezavi z univerzami (raziskovalno delo, praktično raziskovanje v podjetjih), priprava na študij kot razvoj jezika posamezne stroke. 2. Skupno razvijanje didaktičnih materialov s strani modelnih šol/skupin SG za posamezna pordročja (ekonomske, umetniške, tehniške, biotehniške) v tesni povezavi z univerzami in podjetji. 3. Postavitev strokovne gimnazije kot edine smiselne za pripravo na akademsko raven študija s stalno prisotnostjo raziskovalne dejavnosti v obliki avtentičnih situacij (PRSi za posamezna področja na način raziskovalnih projektov na način razvoja splošnih in do določene mere specifičnih kompetenc.

14. Razvojno načrtovanje 2015 - 20 • Mobilnost dijakov in učiteljev (job rotation, job shadowing). • Postavitev modela izobraževalnega centra na vsaki gimnaziji, ki bo omogočal zlasti učiteljem mobilnost med šolami, med podjetji, zavodi, univerzami. • Neposredna povezava gimnazij s končnimi uporabniki. • Uvedba kakovosti: profesionalno spremljanje učiteljev in evalvacija kompetenc; samoevalvacija in zunanja evalvacija (postavitev modela).

15. Postavitev modelov

16. Razvojno načrtovanje 2014 – 20 ZRSŠ, KS in KSG Nadaljnji razvoj gimnazijskega izobraževanja (2014 – 2020) – Temeljna izhodišča za povezovanje in sodelovanje: • odobritev vzporednih in soodvisnih projektov, usmerjenih v nadaljnji razvoj gimnazijskega izobraževanja (glej OP: 2.10 –Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost ) • Dogovor o porazdelitvi projektnih ciljev in aktivnosti.