Vloga trenerja v vrhunskem lokostrelstvu Izr.prof.dr . Matej Tušak, Samo Medved

1. Vloga trenerja v vrhunskem lokostrelstvuIzr.prof.dr. Matej Tušak, Samo Medved

2. DELOVANJE TRENERJA Glavna naloga trenerja je pripraviti tekmovalni načrt, ga izvajati in nadzirati napredek tekmovalcev. Učenje pravilne strelne tehnike, izbor materiala,nastavitev opreme ter priprava športnika( fizična,psihična in tehnična) so področja,ki zahtevajo poznavanje različnih področij trenerskih znanj.

3. TEKMOVALNI NAČRT Trenerstvo je odgovorno delo,zato zahteva celega človeka. Trener ni odgovoren samo za tekmovalni napredek in doseganje načrtovanih ciljev, marveč tudi za osebnostni razvoj svojih tekmovalcev(izobrazba…) Tekmovalni načrt, s katerim seznani tekmovalca(določitev dela in ciljev)mu pomaga pri odgovornem trenerskem delu.

4. RAZNOLIKOST ZNANJ • Trener ne more 100% obvladati vsa področja.Zato mora sodelovati z različnimi strokovnjaki(trener za fizično pripravo,psiholog,zdravnik..) • Dober trener ima le okvirna znanja vseh področij, sodeluje s strokovnjaki, ki jih vključi v team.Vedno pa je trener “glavni”, saj je odgovoren za izvedbo tekmovalnega načrta in tekmovalčev napredek.

5. USPEH • Spomni se puzzle sestavljanke: Vse je bolj enostavno, če lahko najprej vidiš celo sliko (Dryden, 1999) • Potrebno je imeti vizijo, kako priti do uspeha. Naključnih uspehov je malo,so kratkotrajni-pravi uspeh se doseže z načrtovanim delom.

6. ZAKAJ SODELOVATI S PSIHOLOGOM? • V trenerjevem delu mora imeti športni psiholog posebno mesto, saj gre pri našem športu za psihično zelo zahteven šport. • Primarniciljsodelovanja s psihologom je pomočprišportnikovirealizacijidosežkov s treninganatekmovanje. Optimalnicilj je 100% napredek, karnaj bi doseglisistematičnoin ne zgoljnaključno. • Športnikovnastop jeposledicanizafaktorjev, kiizvirajotakoizokoljakotizšportnikasamega. Nastopnatekmi je ciljvsegašportnegaudejstvovanja • Odkritipomembnedejavnike, kideterminirajošportnikovnastop. • Ne smebitinaključnosti

7. VLOGA PSIHOLOGA, TRENERJA IN ŠPORTNIKA • Vloga psihologa predstavlja dopolnitev vloge trenerja, psiholog kot ekspert za psihično pripravo v str.teamu. • Psihičnapriprava, kisledianalizipredtekmovalnegavedenja in analizišportnikovihznačilnosti, je vednoprecejINDIVIDUALNOzasnovana. Športnipsiholog in športnikmorataSKUPAJskozikonstantnodelopriti do nekaterihzaključkov,kakozasnovatičimboljoptimalnoindividualnopsihičnopripravo. • Pri formiranju psihične priprave so pomembni vsi trije: športnik, psiholog in trener Fokus pred strelom,Andres Gomez

8. Cilji: tekmovalci morajo skozi proces postati sposobni prevzeti odgovornost za svoj razvoj in psihično pripravo najpomembnejše je povečati tekmovalčevo samozavest. To je prvi korak na poti k izboljšanju vseh ostalih sposobnosti. bistvene psihološke kvalitete, ki pripomorejo k večji uspešnosti, so spretnosti, ki se jih da s pravilnim pristopom izboljšati psihološke spretnosti izboljšujemo le skozi sistematičen trenažni proces UVAJANJE PSIHIČNE PRIPRAVE V TRENAŽNI PROCES PRI PRIPRAVI NA POMEMBNA TEKMOVANJA V LOKOSTRELSTVU Lokostrelstvo je en izmed psihično najzahtevnejših športov

9. PSIHIČNA PRIPRAVA NA VELIKO TEKMOVANJE JE SESTAVLJENA IZ: • bazične psihične priprave • specialne psihične priprave Uspešnost na tekmovanju Pripadnost ekipi,zadovoljstvo

10. PLAN PSIHIČNE PRIPRAVE • analizašportnikovegavedenja. • ustreznost aktivacije in nivo samozaupanja pred tekmo. • optimalnost športnikovega vedenja je odvisna od količine stresa • načrt psihične priprave. • psihična priprava poteka skladno z zastavljenimi cilji. • večino vaj opravi športnik sam, stalno pa v skupnem sodelovanju s psihologom kontrolirata trenutno stanje • večino športnikove psihične priprave lahko športnik izvaja samostojno.

11. CILJ PSIHIČNE PRIPRAVE • Optimalni cilj je 100 % povečanje zanesljivosti optimalnega individualnega nastopa, kar naj bi dosegli sistematično in ne zgolj naključno. Navijanje, tovarištvo, pripadnost,emocije

12. Multidimenzionalna narava anksioznosti • Kognitivna anksioznost (stanje, poteza) – mentalna (doživljajska) komponenta • Somatska anksioznost (stanje, poteza) – fiziološki (efektivni) del anksioznosti; odraža se s stopnjo fiziološkega stresa

13. Zakaj se anksioznost pojavi? • Strah pred neuspehom • Strah pred USPEHOM (pritiski medijev !!!,staršev…) • Strah pred strelom vsake puščice(ali bo Ok) • Prenizka samozavest, samozaupanje, dvom v lastno kompetentnost Pritiski medijev,okolja pomembne tekme, trenerskega nadzora

14. Opazovanje anksioznosti • Fiziološki indikatorji – mišična napetost, zvišanje srčnega utripa, potenje, kratko, plitvo dihanje, suha usta, težnja po bruhanju, motnje prebavnega sistema, itd. • Psihološki indikatorji – občutja negotovosti, tesnobe, nedoločenega strahu in nemira. • Vedenjski indikatorji – motorični kanal (obrazna mimika, drža, kretnje) in verbalni kanal (komunikacija).

15. Predtekmovalna anksioznost • stanje predtekmovalne anksioznosti, • čas do tekmovanja, • kognitivna anksioznost( lahko jo kontroliramo) • somatskaanksioznost(nazaved-na)e

16. Odnos med anksioznostjo in uspešnostjo na tekmovanju Korejka Kwak,Antalya 2009

17. LEGENDA: Inverted U theory - Teorija obrnjenega U-ja Drive theory - Drive teorija Performance – uspešnost nastopa Arousal – aktivacija, zbujenost, stres Teorije odnosa med anksioznostjo in uspešnostjo

18. Če je stanje kognitivne anksioznosti visoko, z naraščanjem stanja somatske anksioznosti pride do drastičnega poslabšanja tekmovalne uspešnosti. Če pa je stanje kognitivne anksioznosti nizko, do takega preloma ne pride. Faze in Hardyev 3D model kritične točke uspešnostnastopa krivuljauspešnosti somatska anksioznost kognitivna anksioznost

19. “Že nastop na domačem strelišču je dovolj velik razlog za velika pričakovanja in pritiske. Če je tekmovanje posebno pomembno in gre za olimpijski nastop, je zadeva še toliko težja” “Razočaranje je bilo res veliko. Po tekmi sem bil v "komi. Brezciljno sem se vozil v avtobusu ure in ure". (Po olimpijskem nastopu Paula Vermierena v Atlanti 97) Pritisk medijev in javnosti pred lokostrelsko tekmo

20. DELOVANJE MOŽGAN IN STRES V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do velikega napredka v razumevanju delovanja možganskih hemisfer. Še posebno kako se leva in desna hemisfera odzivata na stresne situacije. Leva hemisfera je analitični center, kjer informacije potekajo zaporedno. Tu sta locirana tudi centra za govor in matematiko. V desnem delu možganov se povezujejo v celoto prostorske funkcije, vzporedno potekajoče informacije ter uporabljanje predstavljanja. specializirana je za kontrolo že naučenih gibanj.

21. Ko je aktivna leva hemisfera, je pozornost usmerjena notranje, združujoč pretekle predstave s planiranjem prihodnjih. Ko ima kontrolo desna polovica, je pozornost usmerjena na trenutno izvedbo določenega elementa. Z drugimi besedami: pri učenju novih elementov je aktivnejša leva polovica (analizator), na tekmovanju pa desna (povezovalec). Desna hemisfera – povezovalec- nadzira način kako športnik povezuje določene dele neke spretnosti v kompleksno celoto. Desna polovica prebere informacije, ki so shranjene v levi polovici zaporedno ter jih poveže v eno kompleksno predstavo. specializirana je za kontrolo že naučenih gibanj. bolje, da TRENERJI uporabljajo manj verbalnih informacij in več neverbalnih.

22. KAKO SE KAŽEJO RAZLIČNE NAPETOSTI?Multimodalni model uravnavanja stresa (Davidson in Schwartz, 1976)

23. Stres na tekmi • Stres formula 1: D iz okolja-vzburjenje-negativne misli = stres • Stres formula 2: D iz okolja-negativne misli-vzburjenje = stres

24. TRI POTI K OBVLADOVANJU TEKMOVALNEGA STRESA • Spreminjanje okolja, • Spreminjanje stopnje vzburjenosti • Spreminjanje negativnih misli. Skozi vse tri možnosti je potebno poiskati pravo. Včasih to pomeni vse tri hkrati. Odločiti se je treba, koliko adaptirati okolje in koliko sebe, ali uporabimo telesno tehniko ali kognitivno tehniko. Če se stres pojavi po stresni formuli 1, je bolje uporabiti prvo. Če pa se pojavi na način kot ga prikazuje formula 2, je bolje uporabiti kognitivno tehniko. Matija Žlender

25. 1. TEHNIKE OKOLJA – ZUNANJA REDUKCIJA STRESA • Zmanjševanje negotovosti (strukturiranje predtekmovalne situacije, postavitev predtekmovalne procedure,predhodni ogled strelišča,internet,informacije….) • Zmanjševanje pomembnosti tekmovanja- “ah, saj je samo ena tekma, še veliko bo podobnih”

26. TEHNIKE OKOLJA: Predtekmovalna procedura • rutina se začne izvajati ob določenem povodu. To je lahko določen čas, določen dogodek ali določena aktivnost, ki jo lokostrelec vedno izvede pred tekmo. • vključuje tudi miselno predstavljanje (vizualizacija) optimalne izvedbe nalog, ki jih čakajo na tekmi • tekmovalci morajo pridobiti optimistično razpoloženje glede svojega nastopa (morajo verjeti v svojo uspešnost) • tekmovalci naj bi imeli v mislih seznam opravil, ki jih morajo izvršiti tekom tekmovanja (npr. pregled opreme(lok,puščice, oblačil,…). Tako svojo pozornost usmerijo v konkretne naloge in nimajo časa razmišljati preveč o samem nastopu. • Rutina vključuje telesno in mentalno ogrevanje, natančen načrt vaj in predvsem predvidene strategije, če kaj ni OK. Vraževernost, rituali….verjetje v uspeh, Priprava na strel in optimalno izvedbo

27. 2. SPREMINJANJE STOPNJE VZBURJENOSTI:KAKŠNA JE OPTIMALNA AKTIVACIJA? Ali znamo odkriti tremo, takrat ko se pojavi (marsikdaj si jo razložimo kot lastno neuspešnost ali dvom vase)? Ali znamo poiskati ustrezno ravnotežje med napetostjo in sproščenostjo? Izkušeni trener zna pomagati svojemu varovancu Mario Codispotti v Ljubljani, 2009

28. Učinek katerekoli oblike sproščanja: pomiri, poveča pretok krvi, s čimer mišicam zagotovi kisik, zniža mišični tonus, umiri dihanje in delovanje srca, ima pozitiven vpliv na počutje in predvsem zmanjša prisotnost negativnih misli Če je aktivacija prenizka: aktivnost, ki zviša delovanje srca, pospeši dihanje, in ki je hkrati eksplozivna, a ne prenaporna (npr. poskoki,šprinti,šaljiva rokoborba), in pa malo razmisleka o nastopu – npr. še enkrat premislit o strategiji, vizualizacije, pogovor o nastopu, glasno spodbujanje, kriki…. JE AKTIVACIJA USTREZNA? Analiza,strategija in dogovor Trening selekcije V Vavti vasi Zmagovit nastop, Jan Rijavec,2009

29. KAKO ZNIŽATI PREDTEKMOVALNO ANKSIOZNOST? • S pogovorom • S poslušanjem glasbe in cd(sprostitev) • S sprehodi...kakršnakoli blaga fizična aktivnost • S tuširanjem s toplo vodo • Z meditacijo • biofeedback metoda • progresivna mišična relaksacija • dihalne vaje (dihanje je edina avtonomna telesna funkcija, ki jo lahko reguliramo!! – koristno, če znamo to tudi izkoristiti); to se lahko izvaja tudi na tekmovanju • avtogeni trening – močnejša oblika sprostitve, neprimerna za čas tik pred tekmovanjem, gre za uravnavanje telesnih funkcij preko avtosugestij

30. TELESNO OBVLADOVANJE STRESA • Avtogeni trening • Sprostitev z uporabo prispodob oz. vizualizacije • Hipnoza • Dihalne tehnike • Tehnika progresivne sprostitve • Bio-feedback metoda sproščanja

31. Avtogeni trening • Zelo malo ljudi ve, da gre za znanstveno metodo, ki temelji na nekakšni samosugestiji, samohipnozi, s katero poskušamo prenesti moč nekaterih predstav na človekov organizem. Tako posamez­nik prenese predstavo o nekem občutku v telesu v dejanski, sub­jektivni občutek, ki pa ga nato lahko objektivno zazna tudi opazovalec • Avtogeni trening obsega šest vaj, ki jih je potrebno usvojiti in ki ob rednem in sistematičnem vadenju prinesejo številne ugodnosti – med njimi je seveda daleč najpomembnejša izboljšana sposobnost spoprijemanja s stresom in zato zmanjšani negativni psihični in fizični učinki stresa. • Ob dolgotrajnem vadenju lahko s pomočjo avtogenega treninga dosežemo med drugimi tudi naslednje učinke, ki so posledica stresa – znižanje krvnega tlaka, umirjanje bitja srca, bolj umirjeno in enakomerno dihanje, znižamo mišični tonus, z znižano depresivnostjo in kontrolo čustev izboljšamo počutje.

32. dodatek k fizičnivadbi ponujadobrozamenjavo (npr. ob poškodbi, odsotnosti na strelišču, treningpripravenaupravičenjevlogefavoritanapomembni tekmi) omogočatipreizkusitinekatere gibe predenjihresničnonarediš prekovadbenamirnemprostorutetudiumirja in koncentrira vizualizacijazmagealidobregarezultata, npr. doseganjamedaljevzpodbujamotivacijo in podirapsihičnemeje uporabljašgakotsnemalec-rekordergibanja omogočapopolnnadzornadzunanj.in notran.pogoji in kvalitetoizvedbe–lažjamiselnaregul., hitrost, sprotnopopravljanjeipd. razvija odpornost na anksioznost na tekmi (priprava na težave, izdelava strategije za reševanje težav, dvig zaupanja v rezultat) KORISTI PREDSTAVLJANJA - VIZUALIZACIJE Trening sproščanja v Planici

33. Navodila za ustrezno vizualizacijo • Začeti moramo s sproščanjem. • Ostati moramo budni.. koncentracija. • Uporabimo sedanji čas. • Postavimo realistične cilje • Postavimo specifične cilje • Uporabljajmo vse vrste senzoričnih predstav. Vid, sluh, okus, vonj,… • Vizualizirajmo pri pravi hitrosti. • Vadimo redno. Neredna mentalna vadba ima zelo majhen učinek. Če je mogoče, naj bo vizualizacija izvedena vsak dan v istem času in naj traja enako dolgo. • Vizualizacija naj bo prijetna. Če se zalotite, da ste med mentalno vadbo vznemirjeni, ali da se dolgočasite, morate ustaviti ali pa spremeniti svoj program k raznim drugim vidikom športne spretnosti.

34. TEŽAVE PRI PREDSTAVLJANJU Problem: Če si predstavljaš napako pri elementu in jo na ta način vadiš, zmanjšuješ verjetnost dobre izvedbe Rešitev: Začni znova in postopno popravljaj predstavo tako, da boš dosegel zaželen rezultat. Problem:Zadnja izkušnja na konkretni tekmi je negativna (ponesrečen nastop), ne moreš je spraviti iz glave Rešitev: Ponovi v mislih pretekel nastop in ga v mislih popravi tako, da se bo končal pozitivno Problem: imaš občutek, da so se vsi kinestetični občutki izgubili. Pred nastopom ne veš ničesar več. Rešitev: Razdeli element v več delov. Vizualiziraj preprostejše dele, lahko tudi večkrat zapovrstjo: Predstavljamo si idealno tehniko strela

35. HIPNOZA • hipnozi govorimo takrat, ko hipnotizer "pripelje" oz. poglobi posameznika v sproščeno in hipnotično stanje. To stanje lahko variira od lažjih hipnotičnih stanj, v katerih se športnik zaveda pravzaprav vsega, do globokih stanj, kjer je zavest športnika popolnoma izključena. Športnik je v takih stanjih izredno dojemljiv za hipnotizerjeva (psihologova) navodila in sugestije. • V stanju hipnoze je zaradi izločenosti zunanjih dražljajev in velike koncentracije tudi močno povečana športnikova predstavljivost, zato jo pogosto uporabljamo za mentalni trening. Najpogosteje v teh sproščenih stanjih športnik vizualizira nastop in tekmovanja, se miselno uči nove tehnike ipd. • Posthipnotične sugestije so npr.: • "Ko bom na strelni črti, se bom počutil sproščenega, zaupal bom vase. • Kadar se dotaknem ščitnika za prsi, bom v trenutku sproščen in popolnoma skoncentriran. • Ko bom zaslišal signal za streljanje, bom začel uživati."

36. So NAJPOGOSTEJŠInačinsproščanjanapetosti. So izredno PRAKTIČNE, sajjihšportnikzelolahkovključi v svojopredtekmovalnopsihičnopripravokar na terenu, kjer se ogreva in pričakujezačetektekmeoz. nastopa,pred odhodom na linijo,pred vsako izstreljeno puščico). Dobra preskrba s kisikom pa obratno pospeši kroženje krvi in omogoča športniku večjo mobilizacijo energije, zato se tudi počuti močnejšega, čuti več svežine, pogosto postane zaradi vsega tega tudi bolj samozavesten. Med vajami dihanja morda lahko omenimo naslednje: umirjenost dihanja dihanje s štetjem trebušno in prsno dihanje kontrola ritma dihanja 3:1:3, 4:2:4 ali 6:3:6 dihalni sprehod po telesu (kjer športnik globoko vdihne in si predstavlja, kako gre vsak izdih v posamezen del telesa, prvi izdihi gredo v prste na rokah in nogah, nato v dlani itd) Poudarjeni izdih za učenje odstranjevanja previsoke napetosti na hitro Dihalne tehnike

37. Tehnika sistematične desenzitizacije • Psihologi z njo pogosto odstranjujejo predvsem fobije, druge strahove, občutke tesnobe ter še nekatera druga neprijetna čustvena stanja, v športu pa z njo odstranjujemo precej neprijetne športne strahove (pred poškodbo, pred bolečino, pred nasprotnikom, pred neuspehom), ki včasih že dobijo razsežnosti pravih fobij. • Tehnika sistematične desenzitizacije je pravzaprav sestavljena iz uporabe tehnik relaksacije ter običajno vizualizacije. • Gre za proces postopnega odstranjevanja negativnih emocij. Situacijo, ki v lokostrelcu izzove npr. strah ali anksioznost, razgradimo v več (npr. deset) faz oz. problemskih situacij glede na intenzivnost negativne emocije, ki jo izzovejo. Tako npr. intenziven strah pred zgrešenim strelom(nulo) pri športniku razdelimo v strah in občutke anksioznosti na 10 stopenj. • Lokostrelca najprej rahlo sprostimo, mu sugeriramo prijetne občutke sproščenosti, zaupanja vase in popolne sigurnosti. Sledi faza, v kateri "predelamo" situacijo za situacijo. Začnemo z najmanj problematično, nato nadaljujemo do zadnje faze, ki športniku izzove največ strahu. Največkrat taka "predelava" situacij lahko traja več dni ali celo tednov, saj je potrebno večkrat ponavljati vsako problemsko situacijo, da bi negativni občutki izginili.

38. Bio-feedback metoda • Najpogosteje so merili galvansko kožno reakcijo (elektrodermalno reakcijo oz. spremembe v prevodnosti kože), ki se spreminja pod vplivom športnikovih čustvenih sprememb. Inštrument, ki je preko elektrod povezan s športnikovo kožo (na prstih), oddaja zvočne ali svetlobne signale različnih frekvenc oz. barv, kar nas ves čas informira, ali se sproščamo oz. nasprotno vzburjamo. • Športnik se udobno namesti in se poskuša naučiti sprostiti, pri čemer konstantno dobiva povratno informacijo. Ko mu uspe znižati napetost na minimum, lahko s spremembo občutljivosti inštrumenta nalogo oteži in v nadaljevanju poskuša relaksacijo še poglobiti. • Bistvo tehnike je, da se športnik sam nauči sproščanja, kot pomoč pa ima stalno povratno informacijo.

39. 3. KOGNITIVNO OBVLADOVANJE STRESA • Zavedanje negativnega samogovora • Pet glavnih kategorij negativnih misli: • zaskrbljenost zaradi nastopa, še posebno v primerjavi z drugimi športniki • nezmožnost odločanja, ker je preveč različnih možnosti • športnik postane preokupiran z fizičnimi znaki, ki kažejo na stres • premišljevanje o možnih posledicah zaradi slabega nastopa, kar vključuje tudi neodobravanje, kazen, izgubo zaupanja,… • misli o neustreznosti, ki lahko vključujejo samo-kritiko ali samo-krivdo

40. ZAUSTAVLJANJE MISLI • IDENTIFICIRATI NEG. MISLI • ZAUSTAVITI NEG: MISLI • določiti jasen znak, ki športniku pomeni STOP (glasna beseda, tlesk s prsti…) • NEGATIVNE MISLI NADOMESTITI S POZITIVNIMI • športniku pomagaš najti realistične misli, ki nadomestijo negativne misli • tehniko je potrebno vaditi tudi v namišljenih okoliščinah, najprej pustiš, da se negativne misli razvijejo, nato daš znak, ki pomeni stop in končno zamenjaš preusmeriš um na nekaj produktivnega • uporaba tehnike na tekmovanju

41. RAZUMNO RAZMIŠLJANJE • Tehnika je uporabna v primerih, ko se športnik ne more znebiti negativnih mislih in jih zamenjati s konstruktivnimi. V takšnih primerih so negativne misli že tako zakoreninjenje, da športnik slepo verjame, da so resnične. Nerazumne misli imajo naslednje oblike: • dobri športniki nastopajo brez napak, jaz sem pravkar naredil napako, nisem dober športnik • vse kritike so slabo namerne, trener me je pravkar kritiziral, hoče mi škodovati • zmaga je glavni cilj v športu, nisem zmagal, sem poraženec… • Nerazumne misli je potrebno nadomestiti z razumnimi!!!

42. PAMETNI GOVOR • Obstaja še nekaj drugih kognitivnih tehnik za obvladovanje stresa. Ena izmed njih je tudi ''vcepitev stresa'' (Stres Inoculation). Tehnika pomaga razviti hierarhijo stresa. • Vključuje deset do petnajst specifičnih dogodkov, ki povzročajo različno stopnjo napetosti. Dogodki so rangirani od najmanj stresnega do najbolj stresnega. • Športniki dogodke povežejo z negativnimi mislimi, ki so jih doživeli ob njih. • Nato morajo razviti pozitivne samougotovitve in jih zamenjati z negativnimi, ki so napisani na listu. Podrobno jih morajo proučiti. • Športnik začne z najmanj stresno situacijo. V mislih si jo poskuša predstavljati. Skuša občutiti stres, ki bi ga v realnosti doživljal. • Nato uporabi tehniko sproščanja in tehniko zamenjave negativnih misli s pozitivnimi. To nadaljuje toliko časa, dokler ne občuti več napetosti ob tem dogodku. • Tako se loti vsakega naslednjega dogodka.

43. MOTIVACIJA=cilj x Samopodoba • Sestavni del motivacijskega procesa je vedno tudi cilj. Mnogi nimajo jasnega cilja in začrtane jasne poti, kaj hočejo poleg specifičnosti in težavnosti postavljenih ciljev pomembni še nekateri drugi atributi: -čim večja specifičnost cilja, -ustrezna težavnost cilja, -trenerjeva podpora, -povratna informacija o uspešnosti, -nagrajevanje, -sodelovanje v procesu postavljanja ciljev, -čim manj stresa in konfliktov. KAKŠEN JE DOBER CILJ?

44. ZADOVOLJSTVO MED NASTOPOM • Močnejši, kot so posameznikovi občutki ZADOVOLJSTVA s ciljem….močnejša je motivacija • Kot izjemno močan je notranji cilj-uživanje… a kako priti do njega, ko ti ne gre

45. Samopodobe ne smemooddvojitiizprocesamotivacije, saj je pravtupriučenjusamopodobepogostorazlogzašportnikovopasivnost oz. aktivnost. ---aktivnostje lahkomožnostsamopotrditvezašportnika in s tem izboljšanjenjegovesamopodobe ---podrugistrani pa lahkotudiizvormočnefrustracije, kiznižažetakoslabomnenje o sebi in prisilišportnika v umik, pasivnost in zavračanje. NALOGA TRENERJA: Trener poskušašportnikovosamopodobograditinaintraindividualniprimerjavi (npr. danes IN predpolleta). TrenernamrečNE izzvzamešportnikaizfrustracijskihsituacij, pač pa ganauči POSTOPNO soočati se z njimi. SAMOZAVEST, pomemben element motivacije Pomembna je predvsem samozavest in ekipni duh

46. Lokostrelstvo je šport, kjer odloča število zadetih krogov. Pravilna in na oko lepa tehnika streljanja nam sama po sebi ne zagotavlja uspešnega nastopa. Samozavesten lokostrelec bo tudi s slabšo tehniko dosegal odlične rezultate! Dober lokostrelec ustreli veliko krogov!“Če nisi dovolj samozavesten, ne moreš dobro tekmovati. “ Andrej Zupan, 2009 (zadovoljstvo in samozavest ob odličnih zadetkih) VRHUNSKI REZULTAT ZMAGOVALNI NASMEH

47. SAMOPODOBA KOT FILTER SEM, KAR VIDIM IN VIDIM, KAR HOČEM BITI.

48. STRATEGIJE MOTIVIRANJA V LOKOSTRELSTVU Motivacije za učenje ne smemo obravnavati ločeno od nekaterih drugih vsebin. Poudarek je na področjih: • Spreminjanje VEDENJA, motorično učenje (ojačevanje, kaznovanje, ignoriranje) • ODNOStrener-športnik, • SAMOPODOBAšportnika in seveda - Postavljanje ustreznih CILJEV.

49. SPREMINJANJE VEDENJA ŠPORTNIKA Tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Tehnika vodi do rezultata le takrat, kadar jo trener izvaja pravočasno in konsistentno za popolnoma jasne, specifične oblike športnikovega vedenja. 1.) trenutna oz. takojšnja ojačitev, 2.) ohranjanje konsistentnosti v ojačevanju, 3.) odzivanje na TRUD in vedenje bolj kot na dobro oceno, 4.) ojačanje reakcij, ki so blizu oz. podobne pravilnim odgovorom, 5.) nekumulativnost procesa učenja (vzponi in padci) 6.) uporaba ojačanja za ohranjanje že naučenega. KAZNOVANJE • Redko, ponuditi alternative ali rešitev • Samo za vedenja, ki jih ne smemo tolerirati, npr. nevarna in destruktivna • samo pri tistih športnikih, kjer vse ostale možnosti vodenja odpovedo

50. ODNOSTRENER-TEKMOVALEC • značilnosti STILA vodenja, • (ne)kompatibilnostodnosa, • pestrost in osebnost komunikacije, številnost in razširjenost komunikacij, • percepcija trenerja.