641 likes | 1.27k Views
MOBING Prepoznavanje in preprečevanje. VSEBINA. Definicija mobinga Pojavne oblike Prepoznavanje Preprečevanje Zakonodaja Vloga sindikata in SD Vloga pooblaščenca. “Obstajamo zato, da pomagamo drugim. Če tega nismo sposobni, lahko težimo vsaj k temu, da jih ne bi prizadeli.”
E N D
MOBING Prepoznavanje in preprečevanje
VSEBINA • Definicija mobinga • Pojavne oblike • Prepoznavanje • Preprečevanje • Zakonodaja • Vloga sindikata in SD • Vloga pooblaščenca
“Obstajamo zato, da pomagamo drugim. Če tega nismo sposobni, lahko težimo vsaj k temu, da jih ne bi prizadeli.” (Dalajlama)
IZVOR Mobbing ….“to mob” – planiti na, napasti… Konrad Lorenz HeinzLeymann (1993)
DEFINICIJA Leymann: “Mobbing je konfliktovpolna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom izrina, izločitve iz organizacije ali sistema, pri tem pa napadena oseba to občuti kot diskriminirajoče.”
DEFINICIJA v SLO “Mobing/trpinčenje na delovnem mestu, je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.” (Iniciativna skupina za preprečevanje mobinga,2007)
STATISTIKA PO DRŽAVAH • Finska 15% • Nizozemska 14 % • Švedska 12 % • Belgija 11 % • Irska 10 % • Nemčija 7 % • Španija, Grčija 5 % • Italija, Portugalska 4 % • Slovenija 2,8 % * * Naj bi mobing že doživeli, 10,3% pa naj bi že doživeli eno izmed neustreznih dejanj oz. vedenj
STATISTIKA V SLO • Državna uprava (14%) • Zdravstvo (13%) • Šolstvo (12%) • Javna uprava (10%) • Policija (7,4%) • Turizem (12%) • Transport in komunikacije (12%) • Trgovina (9%) • Rudarstvo in predelovalna industrija (6%) • Finančno posredovanje (5%) • Gradbeništvo (5%) • Elektro-oskrba (3%) • Kmetijstvo (3%) • Predelovalna industrija (2,8%) * vir: Slovenska nacionalna raziskava 2008, anketiranih 21.500 zaposlenih
POJAVNE OBLIKE MOBINGA NAPADI ZOPER IZRAŽANJE IN KOMUNICIRANJE NAPADI, KI OGROŽAJO SOCIALNE STIKE ŽRTVE NAPADI, KI OGROŽAJO OSEBNI UGLED ŽRTVE NAPADI ZOPER KAKOVOST DELOVNEGA MESTA NAPAD ZOPER ZDRAVJE
1. NAPADI ZOPER IZRAŽANJE IN KOMUNICIRANJE • Omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani nadrejenega • Omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani sodelavcev • Prekinjanje govora, jemanje besede • Kričanje in zmerjanje • Nenehno kritiziranje dela • Kritiziranje osebnega življenja • Dajanje nejasnih pripomb • Zastraševanje po telefonu • Pisne grožnje • Ustne grožnje • Izmikanje neposrednim stikom, onemogočanje stika s pogledom, odklonilne geste in zbadanje
2. NAPADI, KI OGROŽAJO SOCIALNE STIKE ŽRTVE Z žrtvijo se nihče več noče pogovarjati Ignoriranje v primeru, da žrtev koga sama nagovori Premestitev v delovne prostore stran od sodelavcev Sodelavci imajo prepoved pogovora z žrtvijo Splošna ignoranca sodelavcev
3. NAPADI, KI OGROŽAJO OSEBNI UGLED ŽRTVE • Obrekovanje • Širjenje neutemeljenih govoric • Poskusi smešenja žrtve • Izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik • Poskusi prisile v psihiatrični pregled • Norčevanje iz telesnih hib • Oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se nekoga osmeši • Napad na politično ali versko prepričanje žrtve • Norčevanje iz zasebnega življenja • Norčevanje iz narodnosti • Siljenje k opravljanju nalog, ki krnijo samospoštovanje osebe • Napačno ali žaljivo ocenjevanje delovnih naporov • Dvom v poslovne odločitve žrtve • Žrtev je pogosto deležna kletvic in obscesnih izrazov
4. NAPADI ZOPER KAKOVOST DELOVNEGA MESTA • Žrtev ne dobiva več novih delovnih nalog • Žrtvi so odvzete vse delovne naloge • Dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog • Dodeljevanje nalog pod ravnjo kvalifikacij • Dodeljevanje vedno novih nalog • Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo • Dodeljevanje nalog nad ravnijo kvalifikacije • Poškodovanje delovnega mesta žrtve
5. NAPADI ZOPER ZDRAVJE Dodeljevanje za zdravje škodljivih nalog Grožnje s fizičnim nasiljem Uporaba lažjega fizičnega nasilja Fizično zlorabljanje Namerno povzročanje psihične škode
DRUGE OBLIKE NADLEGOVANJA … Nadlegovanje zaradi spola Nadlegovanje zaradi spolne usmerjenosti Nadlegovanje zaradi starosti Nadlegovanje zaradi izobrazbe ----------------------------------------- Spolno nadlegovanje (verbalno, neverbalno, fizično, karierno)
MOBING NI … Konflikt še ni mobing ! Nepravične ali nepravilne odločitve nadrejenega “Izgorevanje” na delovnem mestu Stres Delegiranje nalog in način delegiranja Nasilje v družini Ni enkratno dejanje
KAKO POGOSTO ? Vsaj pol leta Vsaj 1-2 krat tedensko
VZROKI ZA NASTANEK MOBINGA • KULTURA ORGANIZACIJE • ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJE DELA • ZNAČILNOSTI NAPADALCA • ZNAČILNOSTI ŽRTVE
1. KULTURA ORGANIZACIJE • Velika tekmovalnost in spodbujanje individualizma • Toga hierarhija • Nezadostna komunikacija • Kultura povzpetništva • Osredotočenost zgolj na ekonomski dobiček • Presežek delovne sile • Avtoritativni slog vodenja
KULTURA ORGANIZACIJE • Centralizirano upravljanje • Nizka stopnja vključevanja delavcev v odločanje • Ohlapno načrtovanje organizacijskih ciljev • Slabi medsebojni odnosi in pomanjkanje medsebojnega spoštovanja • Netolerantnost do kulturnih razlik • Nejasna pravila poklicnega kodeksa • Velike generacijske razlike
2. ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJE DELA • Nezasedena delovna mesta • Nejasna delovna struktura • Nejasno porazdeljene odgovornosti • Visoka intenzivnost dela • Slabo poznavanje kompetenc zaposlenih • Podcenjevanje dela zaposlenih
3. ZNAČILNOSTI ŽRTVE • “Poštenjaki” • Invalidi • Mladi • Starejši • Osebe, ki zahtevajo več samostojnosti ali boljše pogoje dela • Osebe, ki zahtevajo priznanje in povečanje plače • Višek delovne sile • Osebe, ki so delovno ustvarjalne in zagnane • Osebe, ki so pogosto bolniško odsotne • Ženske • Pripadniki manjšinskih skupin
4. ZNAČILNOSTI NAPADALCA • Osebe, ki jih je strah • Osebe, ki se čutijo nesposobne • Osebe, ki govorijo slabo o svojem podjetju • Osebe, ki so verbalno nasilne • Osebe z visokim IQ • Osebe, ki imajo nerazrešene odnose • Osebe, ki ne znajo povedati, kaj jih moti • Introvertirane osebe • Osebe, ki uživajo v sovraštvu • Osebe, ki so premalo obremenjene • Osebe, ki imajo močne predsodke
VRSTE MOBINGA • HORIZONTALNI MOBING (med sodelavci na istem hierarhičnem položaju) • VERTIKALNI MOBING (vodje nad sodelavcem; sodelavci nad vodjem) • ZUNANJI MOBING (napadalec od zunaj) • E-MOBING (okužene datoteke, vdiranje v sistem, spremembe vstopnih gesel,…) • *LAŽNI MOBING
LAŽNI MOBING • Širjenje lažnih obvestil, da se nad neko osebo izvaja mobing – prav tako nevarno, kot mobing ! • Sprožijo osebe, ki se čutijo ogrožene, ki ne dosegajo pričakovane delovne uspešnosti, ne dosegajo zahtevanih kompetenc, osebe, ki se nenehno izogibajo delu in iščejo izgovore za to, osebe, ki so bile prikrajšane za vodstveno delovno mesto. • Pogosteje se pojavi v času nujne reorganizacije in drugih večjih sprememb v organizaciji.
POBUDNIKI MOBINGA SODELAVCI – 44 %- 66 % (odvisno od države) NADREJENI – 37% PODREJENI IN NADREJENI – 10 % PODREJENI – 9 %
ŽRTVE MOBINGA SO: 66 % - SREDNJA ORGANIZACIJSKA RAVEN 30 % - VISOKA ORGANIZACIJSKA RAVEN 4 % - NEKVALIFICIRANA DELOVNA SILA
ŽENSKE : MOŠKI Ženske moberke si v 71,3% izberejo za žrtev ženske Moški moberji si v 53,5 % izberejo za žrtev moške Med žrtvami mobinga je 62,5 % žensk Med storilci mobinga je 68 % žensk
POSLEDICE MOBINGA ZA POSAMEZNIKA ZA SODELAVCE ZA ORGANIZACIJO ZA DRŽAVO
POSLEDICE ZA POSAMEZNIKA • Potrtost, obup • Preutrujenost, občutek izčrpanosti • Izguba volje do dela • Nespečnost • Nočne more • Napadi joka • Izguba nadzora nad vedenjem • Motnje hranjenja • Motnje zbranosti in spomina • Strah, tesnoba • Upad samozavesti • Motnje v socialnih odnosih • Težnja po neopaznem vedenju • Nevroze, depresivna stanja • Psihosomatska obolenja • Oslabelost imunskega sistema • Agresivnost do sebe in drugih • Samomorilsko vedenje • Posttravmatska stresna motnja
POSLEDICE ZA SODELAVCE Občutek krivde Strah pred posledicami, če bi žrtvi pomagali Strah pred tem, da tudi sami postanejo žrtve mobinga Manjša aktivnost na delu
POSLEDICE ZA ORGANIZACIJO • Slabšanje delovne klime • Zmanjšanje produktivnosti • Težave z motivacijo zaposlenih • Zmanjšanje inovativnosti • Zmanjšanje poslovnega ugleda • Povečanje fluktuacije • Več absentizma • Povečani stroški
POSLEDICE ZA CELOTNO DRUŽBO Višji stroški zdravstvenega in invalidskega varstva Slabšanju družbenih odnosov Slabšem zaupanju ljudi v družbene strukture Slabšanju ugleda države
ZAKONODAJA v SLO in VLOGA SINDIKATA • ZDR; 6a. člen Prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu: “ Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.” • Povezava s 45. členom ZDR - varovanje dostojanstva na delovnem mestu • Povezava s 110. in 112. členom ZDR – izredna odpoved delavca
OBVEZNOSTI DELODAJALCA 45. člen ZDR - varovanjedostojanstvadelavcapridelu • Zagotavljati delovno okolje, kjer mobinga ni • Sprejeti ukrepe za zaščito pred mobingom * pravila - dogovor/pravilnik * zaščita žrtve – odreagirati ! Če tega ne zagotovi – v primeru spora obrnjeno dokazno breme + odškodninska odgovornost
ZAKONODAJA v SLO in VLOGA SD ZVZD-; 24. člen - nasilje, trpinčenje, nadlegovanje, psihosocialno tveganje “Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.” (preko SD ali delavskega predstavnika)
ZAKONODAJA v SLO in VLOGA SINDIKATA KP za dejavnost elektroindustrije Slo; 5.a člen “Delodajalec enkrat letno obvešča sindikate pri delodajalcu o ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu in se o izvajanju ukrepov posvetuje s sindikati pri delodajalcu.”
DOGOVOR/PRAVILNIK • Sklenjen lahko tripartitno • Pojavne oblike, ki so značilne za okolje • Ukrepi • Sankcije • Komisija/odbor • Pooblaščenec
PREPOZNAVANJE MOBINGA • Natančna, nedvoumna opredelitev tipičnih oblik mobinga • Razumevanje definicije • Kritična organizacijska kultura • Strokovna ocena tveganja na pojav mobinga • Vodenje na pozitivnih psiholoških osnovah • Sprotna komunikacija, nadzor managementa nad delom in odnosi • Zastavljanje pravih vprašanj
OSEBNE OBRAMBNE STRATEGIJE • NEFORMALNI UKREPI: • Zavrnimo vlogo žrtve • Neposredni nagovor napadalca • Zaupati se sodelavcu ali prijatelju • Vodenje dnevnika o doživetih dejanjih (*obrazec)
OSEBNE OBRAMBNE STRATEGIJE • FORMALNI UKREPI:*obrazec • Vključitev neposredno nadrejenega • Prijava pooblaščencu za mobing • Pritožba SD, sindikatu • Pritožba inšpektoratu za delo • Pravno svetovanje, društva, psihološke pomoči • Izredna odpoved
DOLGOROČNA OBRAMBNA STRATEGIJA Naučimo se nenasilne komunikacije • Konstruktivna kritika (opiši dejstvo, ne posplošuj, sogovornik je enakovredne, vživite v položaj sogovornika) • Kritiziramo problem, ne osebnosti • Dialog usmerjamo na iskanje rešitev • Izrazimo svoje občutke in čustva • Postavimo si pravi cilj komunikacije • Sprejmimo vsakega posameznika • Pogovarjajmo se o problemu, ne značaju • Sprejmimo kritiko • V pogovoru vselej izhajajmo iz sebe • Nadgradimo spretnost aktivnega poslušanja • Prevzemimo odgovornost za svoj način komuniciranja • Bodimo posebej pozorni na samodejne misli in posploševanje • Vselej komunicirajmo neposredno
POOBLAŠČENEC Ima 3 vloge: SVETOVALNO FORMALNO PREVENTIVNO
POOBLAŠČENEC • Bolj svetovalna vloga, ne reševanje primera, ne razsoja • Pooblaščenec ni v komisiji • Z dovoljenjem žrtve lahko zadevo preda komisiji • Stroga zaupnost podatkov • Objektivnost
POOBLAŠČENEC SVETOVALNA VLOGA • Pomaga posamezniku pri prepoznavanju mobinga • Seznani osebo z možnostmi neformalnega ukrepanja
POOBLAŠČENEC FORMALNA VLOGA • Pomaga posamezniku sestaviti prijavo delodajalcu • Seznani žrtev z drugimi oblikami formalnega ukrepanja
POOBLAŠČENEC PREVENTIVNA VLOGA • Informiranje, ozaveščanje (priročnik, akcije, osveščanje preko interneta, izobraževanje zaposlenih) • Nenehna pozornost (če se dogaja kaj nenavadnega, raziskave o pojavnosti mobinga oz. neustreznih načinov vedenja v družbi
KOMISIJA/ODBOR • Rešuje primer, razsoja • Kompetenčni profil: psiholog, zdravnik medicine dela, inž.VPD, lahko notranji ali zunanji,… • Odločitev/poročilo • povzetek izjav napadalca, prijavitelja • Ocena dokazov (dokumenti, priče,…) • Ugotovi dejansko stanje • Ocena ali gre za mobing ali ne • Predlog ukrepov in morebitnih sankcij zoper napadalca
PRI MOBINGU NI ZMAGOVALCEV, SO LE PORAŽENCI ! Vira: - knjiga “Recite mobingu NE” (dr. Danijela Brečko) - Izobraževanja za pooblaščence za (anti)mobing – Planet,GV