270 likes | 825 Views
WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791). ŽIVLJENJE IN DELO OPERA KLAVIRSKA GLASBA SIMFONIJE…. Mozartova potovanja. Središča duhovne kulture Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz – London – Nizozemska – Italija Odmevni koncerti Potovalni instrument - KLAVIKORD. MISELNI SVET DOBE.
E N D
WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791) ŽIVLJENJE IN DELO OPERA KLAVIRSKA GLASBA SIMFONIJE…
Mozartova potovanja • Središča duhovne kulture • Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz – London – Nizozemska – Italija • Odmevni koncerti • Potovalni instrument - KLAVIKORD
MISELNI SVET DOBE • Razsvetljensko gibanje: Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija…. • Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant • Konservativnost šolstva • Verski značaj šolskega sistema – zaviranje naprednih filozofskih idej • Meščanske ideje: svoboda, enakost, bratstvo
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH • Meščanska ideologija • Figarova svatba - enakost • svobodomislenost - Don Giovanni, aria Viva svoboda • Narodni jezik v opero - prebujanje meščanskega sveta • Vera v razum
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH • RAZUM – oblikovanje logične, razvidne zgradbe – sonata, simfonija • Čustvovanje dobi novo logiko, razvidna in jasna čustva • Estetika dobe: okus individualen
HABSBURŽANI, GLASBA IN MOZART • Tradicija ustvarjanja cesarjev • Podpiranje glasbe habsburških vladarjev • Dunaj – glasbeno središče sveta • Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora nemški operi (basist, violist, čembalist, pianist)
MOZART NA DUNAJU • Priložnostna operna naročila • Častno mesto komornega skladatelje • Želja po položaju dvornega skladatelja • Tekmec A. Salieri • Cesarjevo občudovanje Mozarta pianista • Član prostozidarstva
Operno ustvarjanje • Prva opera pri 12. letih • Bastien in Bastiena – prva nemška spevoigra • Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini, Piccini, Padre Martini) • Seznanitev s kontrapunktom • Častni član bolonjske akademije filharmonikov
Operno ustvarjanje • Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov naslednik) • Tradicionalne oblike • Stil italijanske opere • Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck • Opera glasbena stvaritev, ne drama • Sugestivno portretiranje likov
Operno ustvarjanje • Človeška bitja iz življenja • Njihov dinamični razvoj (Gluck, nadčlovečnost, liki se ne spreminjajo) • Realizem v slikanju ljudi • Objektivnost pri gradnji vlog • Opera buffa, opera seria, singspiel
SINGSPIEL • Vpliv francoske opere comique, sentimentačnost, komičnost, idealizem • Govorjeni dialogi • Pesmi • Kratke arie • Ansambli • Voudvili • Igralci oz. operni pevci
BEG IZ SERAJA, 1782 • Arije junakov v italijanskem načinu • Služabniki preproste pesmi • Ni še izrazitih ansamblov • Voudvili – iz fr. podeželske glasbe, poulično gledališče • - klasicistična človečnost, dobro nad zlim, solistične kitice, zborovski refreni
ČAROBNA PIŠČAL, 1791 • Libreto Schikaneder, spoj pravljic, čarovnije, burke, idealizma • Prostozidarske teme (sreča človeštvu, čaščenje človekoljubnosti, prijateljstva) • prva velika nemška opera • Značilnosti singspiela (govorjeni dialogi), opere buffe
ČAROBNA PIŠČAL • Navidezno preprosta pravljična zgodba • Simbolni pomeni • Etični ideali, plemenitost humanizma, bratstvo in enotnost • Modrost in humanost premagata mračne sile maščevanja in nasilja – ideje PROSTOZIDARSTVA
ČAROBNA PIŠČAL • KITIČNE PESMI • ČUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE • KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOČI • VELIČASTNI ZBORI • ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP. • PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL (drugi finale)
ČAROBNA PIŠČAL • Podrejenost DRAMI • GLASBA OZNAČUJE OSEBE IN POLOŽAJE • PESMI • LIRIČNE IN KOLORAT. ARIJE • DRAMATIKA V FINALIH… • SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)
Druge opere • FIGAROVA SVATBA, 1786 • Vrhunec komične opere • Simbol meščanske revolucije • ILDOMENEJ, 1780/81 • Vrhunec opere serie • Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego bogovom
MOZART IN KLAVIR • Prednost klavirju s kladivci • Improvizator (fantazije, variacije, predigre..) • Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in izboljšal sonatno formo • Sonate (18) • Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha • Rahločutni slog, Ph. E. Bach • Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)
MOZART IN KLAVIR • SONATE: slogovna raznolikost, spevnost • SONATA A-dur, KV 331, Alla turca • Nima sonatnega stavka • 1. tema z variacijami • 2. Menuet • 3. Alla turca, koračnica, v slogu turkerij, posnemanje “turške muzike” (boben, činele, triangel)
sonata KV576 • Nastala 1789 • Bogato kontrapunktično tkivo • Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu • 1. st., prevladuje odločna tema, nasprotje dolce (2 tema) • 2. st., premišljujoča, ganljiva tematika • 3. st., veselje, prekipevajoča čustva, polifonske podrobnosti
SIMFONIJA, 40 simfonij • Zgodnje: vplivi italijanske operne sinfonije, J. Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz • Vpliv Haydna: tematska obdelava: izločanje motiva in njegova samostojna obdelava • Motivično komponiranje: kombinacije, ponavljanja, razširitve, skrajšave v ritmu, harmoniji, modulacije, polifono vodenje motivike, dinamika…
SIMFONIJA • Vplivi Haydna: Simfonija D-dur, KV297 (Pariz); Simf.Haffner, D-dur, KV 385 (Dunaj), Praška simf., D-dur, KV504 • Vrh ustvarjanja: zadnje 3 simf.: Es-dur, KV 543, g-mol, KV 550, C-dur – Jupiter, KV 551
SIMFONIJA • Velik korak od Haydna, korak do Beethovna • Simfonija v Es-duru, KV543 • Drzne harmonske kombinacije • Odmik od družabnega vpliva • Avtonomnost umetnine • Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja
SIMFONIJE • Simfonija g-mol, KV 550, št. 40 • Upodobitev dramatične usode, depresije • Učinki s kromatičnimi sekvencami • Širok spekter strasti • Simfonija C-dur, KV 551, št. 41, • Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po Bachu, sredi veselega razpoloženja • Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor • Simbol božanske dovršenosti
SIMFONIJA • Ni družabnih vplivov • Avtonomnost umetnine • Stavki ciklične enote • Glasbene ideje skladateljeve notranjosti • Povezava različnih formalnih tipov • Doživetja osebne narave, literarni in drugi vplivi
Obvezni slušni primeri • OPERA • Beg iz seraja: UVERTURA, aria Blondine: Welche Wonne, welche Lust, sklepni voudvile • Čarobna piščal: Uvertura, aria: Der Vogelfänger bin ich (Sem ptičar), Dies Bildnis ist bezaubernd schön (Ta podoba je očarljivo lepa), arija kraljice noči, kvintet Hm, Hm, Hm!, Ach, ich fühls (Ah, čutim), finale KLAVIR Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576 SIMFONIJE: ŠT. 39, 40, 41