EPIDEMIOLOGIJA

1. EPIDEMIOLOGIJA Lijana Zaletel-Kragelj Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani

2. TEME PREDAVANJ IN ŠTUDIJSKA LITERATURA

3. TEME Opredelitev epidemiologije Zgodovinski mejniki Epidemiološke mere (incidenca, prevalenca) Uporabnost epidemiologije Kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva Spremljanje velikih javnozdravstvenih problemov Spremljanje determinant zdravja Viri podatkov v epidemiologiji Statistične metode in njihova uporaba v epidemiologiji Kazalniki etiološke vloge dejavnikov tveganja Vrste epidemioloških raziskav Presečne pregledne raziskave Raziskave "izpostavljeni - neizpostavljeni", raziskave "primer - kontrola" Pristranost v epidemiologiji Vzročnost v epidemiologiji Vrednotenje epidemioloških podatkov; sporočanje epidemioloških ugotovitev Intervencijska epidemiologija: presejanje, cepljenje ipd. Etična načela v epidemiologiji

4. EPIDEMIOLOGIJA - TEMELJNA LITERATURA Premik M. Uvod v epidemiologijo. Medicinska fakulteta, Inštitut za socialno medicino, 1998: 131. EPIDEMIOLOGIJA - DOPOLNILNA LITERATURA - različni elektronski viri podatkov (WHO - Health for All Database...) - tiskani viri podatkov v RS (Statistični letopis...)

5. Kaj je epidemiologija?

6. OPREDELITEV IZRAZA EPIDEMIOLOGIJA

7. E P I D E M I O L O G I J A EPI DEMOS LOGOS med ljudstvo veda Preučevanje dogajanja med ljudstvom

8. OPREDELITEV EPIDEMIOLOGIJE

9. Opredelitev epidemiologije ni enostavna, saj ni niti jedro neke vede kot je to na primer anatomija v medicini, niti ni usmerjena v nek določen organski sistem, kot na primer kardiologija. Hudomušno bi lahko rekli, da obstaja toliko opredelitev epidemiologije kot je epidemiologov, kajti vsak od le-teh bi najbrž znal opisati na svoj način, kaj dela. Epidemiologija predstavlja filozofijo preučevanja problemov, povezanih z zdravjem prebivalstva. Uporabljamo jo lahko pri širokem obsegu problemov, od širjenja nalezljivih bolezni vse do načrtovanja novih strategij za zdravstveno varstvo prebivalstva. Neprestano se spreminja in se prilagaja vedno večjemu obsegu zdravstvenih problemov. Veliko orodij, ki jih uporablja, je prilagojenih iz drugih disciplin kot sta na primer matematika in statistika.

10. NEKATERE IZMED OPREDELITEV POJMA “EPIDEMIOLOGIJA” Epidemiologija je veda, ki preučuje porazdelitev in determinante stanj in pojavov, povezanih z zdravjem ljudi v opredeljeni populaciji in umeščanje rezultatov teh proučevanj v obvladovanje zdravstvenih problemov. Last JM. A dictionary of epidemiology. Oxford University Press, New York 1988: 141.

11. Epidemiologija je temeljna znanost preventivne medicine / javnega zdravja. Jekel JF, Elmore JG, Katz DL. Epidemiology, biostatistics and preventive medicine. WB Saunders Company 1996: 297.

12. DELITVE EPIDEMIOLOGIJE

13. Epidemiologijo lahko razdelimo glede na naslednje kriterije: - glede na vprašanja, ki si jih zastavljamo - glede na metode, ki jih pri tem uporabljamo - glede na zdravstvene probleme, ki jih preučujemo - glede na zgodovinski razvoj ...

14. DELITEV I - OPISNA epidemiologija - ANALITIČNA epidemiologija - EKSPERIMENTALNA epidemiologija - EVALVACIJSKA epidemiologija - INTERVENCIJSKA epidemiologija

15. DELITEV II - OPAZOVALNA epidemiologija - EKSPERIMENTALNA epidemiologija

16. DELITEV III - RAZISKOVALNA epidemiologija - INTERVENCIJSKA epidemiologija

17. DELITEV IV - KLASIČNA epidemiologija - MODERNA epidemiologija

18. DELITEV V - JAVNOZDRAVSTVENA epidemiologija - KLINIČNA epidemiologija

19. DELITEV VI - SPLOŠNA epidemiologija - epidemiologija NALEZLJIVIH BOLEZNI - epidemiologija NENALEZLJIVIH BOLEZNI - ONKOLOŠKA epidemiologija - epidemiologija OKOLJA ...

20. PODROČJE DELOVANJA

21. EPIDEMIOLOGIJA IN JAVNO ZDRAVJE

22. VPETOST EPIDEMIOLOGIJE V JAVNO ZDRAVJE - veliki javnozdravstveni problemi - sistem, organizacija in ekonomika zdravstvenegavarstva - metode dela na področju javnega zdravja - epidemiologija - statistične metode

23. NARAVNI POTEK IN NIVOJI OBVLADOVANJA BOLEZNI

24. ohranjanje zdravja (preventivni pristop) zdravljenje bolezni (kurativni pristop) predklinična faza bolezni klinična faza bolezni NASTOP NASTOP ZNAKOV BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI Izpostavljenost dejavnikom tveganja ZAČETEK BOLEZNI IZID3 - SMRT IZID1 - OZDRAVITEV NARAVNI POTEK BOLEZNI IZID2 - TRAJNA OKVARA

25. predklinična faza bolezni klinična faza bolezni NASTOP NASTOP ZNAKOV BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI Izpostavljenost dejavnikom tveganja ZAČETEK BOLEZNI IZID1 - OZDRAVITEV IZID3 - SMRT Primarna preventiva Sekundarna preventiva Terciarna preventiva • Zmanjševanje izpostavljenosti posameznikov dejavnikom tveganja • Povečevanje rezistence posameznikov na dejavnike tveganja • Zgodnje odkrivanje bolezni - presejanje • Zgodnje zdravljenje bolezni • Običajno zdravljenje bolezni • Rehabilitacija po preboleli bolezni NARAVNI POTEK BOLEZNI IZID2 - TRAJNA OKVARA

26. Na katerih nivojih lahko obvladujemo bolezni?

27. NIVOJI OBVLADOVANJA BOLEZNI - posameznik - posameznik v mikrookolju (družina) - posameznik v makrookolju (bivalno okolje, delovno okolje...) - populacija

28. NIVOJI OBVLADOVANJA BOLEZNI - posameznik (KLINIKA) - posameznik v mikrookolju (KLINIKA + JAVNO ZDRAVJE) - posameznik v makrookolju (JAVNO ZDRAVJE+ KLINIKA ) - populacija (JAVNO ZDRAVJE)

29. CELICA, ORGAN (PRED)KLINIČNA MEDICINA POSAMEZNIK KLINIČNA MEDICINA USMERITEV V ZDRAVLJENJE BOLEZNI BIVALNA SKUPNOST DELOVNA SKUPNOST DRUŽINSKA MEDICINA MEDICINA DELA ŠOLSKA MEDICINA SOCIALNA MEDICINA HIGIENA EPIDEMIOLOGIJA OSTALE STROKE POPULACIJA USMERITEV V OHRANJANJE ZDRAVJA JAVNOZDRAVSTVENE VEDE

30. NAČIN DELA

31. Epidemiologija si zastavlja pri svojem delu različna vprašanja

32. Vprašanja, ki si jih zastavlja epidemiologija - kaj je zdravstveni problem (kakšne so njegove značilnosti in kako se izraža) - kje se pojavlja (kraj bivanja, geografska porazdelitev, mesto izpostavljenosti) - kdo je prizadet (v povezavi z demografskimi, socioekonomskimi, genetskimi in drugimi značilnostmi) - kdaj se pojavlja (v dnevih, mesecih, letnih časih ali letih) - kako se pojavi in kakšna je njegova povezanost z drugimi značilnostmi - zakaj se pojavi

33. ZGODOVINSKI MEJNIKI

34. Epidemiologija je od 19. stoletja naprej priznana kot samostojna znanstvena medicinska veda, ki ima svojo lastno filozofijo, zamisli in metode. Čeprav prisotnost epidemiološkega načina razmišljanja zasledimo že od Hipokrata (400 p.n.š.) preko Graunta (17. stoletje) in Snow-a (19. stoletja) do današnjih dni, disciplina ni vzcvetela do konca II. svetovne vojne.

35. POMEMBNI UTEMELJITELJI EPIDEMIOLOGIJE - Hipokrat (približno 460 - 370 p.n.š.) - John Graunt (1620 - 1674) - William Farr (1807 - 1883) - John Snow (1813 - 1858)

36. Hipocrates iz Kosa (približno 460 - 370 p.n.š.) - zdravnik - “oče medicine” - eden prvih utemeljiteljev logičnega razmišljanja v medicini - številna dela vsebujejo pomembna epidemiološka opazovanja - v njegovi razpravi O zraku, vodi in in zemlji zasledimo splošno misel, da okolje in vedenjske navade gostitelja vplivajo na pojav bolezni

37. John Graunt (1620 - 1674) - galanterist (trgovec z drobnim modnim blagom), ekonomist - član majhne skupnosti učenjakov in znanstvenikov-naravoslovcev, ki je delovala v okviru londonske družbe Royal Society - prvi je kvantificiral vzorce rojevanja, umiranja in pojavljanja bolezni, zaznal neenakost med spoloma, visoko umrljivost otrok, razlike med urbanimi in ruralnimi območji, periodične spremembe ... - imamo ga za očeta vitalne statistike - preučeval je Bills of Mortality (tedenski in letni povzetki krstov in pogrebov iz cerkvenih registrov za London in nekatera druga mesta v Angliji, začetek 1538) in kot rezultat tega preučevanja objavil zelo pomembno analizo podatkov o umrljivosti - Natural and political observations mentioned in a following index and made upon the Bills of Mortality (London,1662)

38. William Farr (1807 - 1883) - diplomant medicine - delal več kot 40 let v Registrar General v General Register Office of England - začel sistematično zbirati in analizirati britansko statistiko umrljivosti (Britain’s Mortality Statistics) - imamo ga za očeta moderne vitalne statistike in nadzora nad zdravstvenim stanjem prebivalstva (surveillance) - razvil je veliko temeljnih postopkov, ki se še danes uporabljajo v vitalni statistiki in klasifikaciji bolezni ter številne epidemiološke koncepte in tehnike, ki se uporabljajo še danes - odnos med incidenco in prevalenco, koncept mere osebe-leta (pearson-years), retrospektivni in prospektivni pristop, opazovano in pričakovano število dogodkov ... - njegove številne prispevke vitalni statistiki in epidemiologiji vsebuje monografija Vital Statistics (London, 1885)

39. John Snow (1813 - 1858) - splošni zdravnik in anesteziolog - vodil je vrsto klasičnih epidemioloških študij o koleri med letoma 1849 in 1854 in jih objavil v delu On the Mode of Communication of Cholera (London: Churchill, 1855) - osrednji del tega poročila je natančen opis epidemije kolere v londonskem predelu Soho leta 1954. Med to epidemijo je v obdobju 10 dni umrlo preko 500 ljudi. Na zemljevidu mesta je skrbno označil vsako smrt posebej in zaznal zgostitev v predelu Broad Street okoli ene izmed vodnih črpalk - delo imamo za prvo popolno epidemiološko delo, ki med drugim vsebuje tudi nedvoumno trditev o bakterijskem prenosu te bolezni in to 30 let pred tem, ko je Koch odkril vibrio kolere

40. John Snow (1813 - 1858)