PRIKAZ DOSEŽKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE

1. PRIKAZ DOSEŽKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Izhodišča za oblikovanje novega koncepta andragoškega usposabljanja na ACS Kranjska gora, 2.10.2009

2. KAKO SE JE DOSLEJ RAZVIJALA IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST NA ACS?KAKŠNI SO IZZIVI ZA NAPREJ? • Analiza 1992 – 2007 (programi, oblike izpeljave, izvajalci, udeleženci, animacija udeležencev, viri financiranja; dejavniki razvoja in usihanja programov) – analiza dokumentacije – 149 dokumentov • Zadovoljstvo udeležencev (520 izobraževalcev odraslih, različne vloge, različna okolja; zajeli tiste, ki se pogosto spopolnjujejo pri nas, kot tiste, ki se naših programov ne udeležujejo; metodološki okvir vprašanj kot pri analizi zgoraj) • Kdo so izobraževalci odraslih, število-obseg, sestava (izobrazba, status zaposlitve, ipd.) • Kakšne so njihove sedanje potrebe po izobraževanju in ponudba v Sloveniji • Ugotovitve in predlogi za naprej

3. Razvoj novih pristopov pri spopolnjevanju andragoških delavcev – nadaljevanje v letu 2009 • Fokusni skupini, 21 udeležencev, maj 2009 • Vodeni intervju, vodje/organizatorji izobraževanja odraslih, 11 udeležencev, maj 2009 • Osnovni namen je opredelitev kompetenčnega okvirja (profiliranje andragoškega dela – vloge) in kompetenčnega modela andragoškega delavca (nabor in vsebina kompetenc) • Predstavili bomo temeljne ugotovitve

4. Analiza dosedanje izobraževalne dejavnosti ACS 1992 – 2007 (programi, vsebine, predavatelji, ciljne skupine izobraževalcev, vzroki in posledice) Opravili : Zdenka Birman Forjanič in Neda Đorđević

5. RAZVOJ PROGRAMOV SPOPOLNJEVANJA (več kot 80) • V PODPORO RAZVOJNIM PROJEKTOM ACS (za mentorje študijskih krožkov, učitelje v programih UŽU, mentorje v programu PUM, delavce v središčih za samostojno učenje …) • TEMELJNO – SPLOŠNO ANDRAGOŠKO ZNANJE (npr. ABC andragogike, Odrasli se učijo drugače, krajši od 8-24 ur, aktualni…) • SPECIALIZIRANI PROGRAMI (NLP; svetovalci NPK, drugi za podjetja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, daljši in bolj poglobljeni programi) IZOBRAŽE-VALNA DEJAVNOST 92’-07 IZVAJANJE SPOPOLNJEVANJA (za zadnjih 15 let) VEČ KOT 16.500 UDELEŽB (55% z LU, 20% iz OŠ in srednjih šol, 25% drugi) 2000 IZOBRAŽEVALNIH DNI (vsakih 2,7 dneva) PODPORNE DEJAVNOSTI UČNA GRADIVA DELO S PREDAVATELJI, Z UČNIMI TIMI PROMOCIJA MEDNARODNO SODELOVANJE

6. Število vseh izvedenih programov (temeljni, razvojni in specializirani) v obdobju 1992 – 2007

7. Ugotovitve in sklepi • Izvajalci spopolnjevanja so bili predvsem delavci ACS – razvoj timov (multiplikatorji) • TAS smo najbolj doseglidirektorje ljudskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij ter strokovne sodelavce, manj učitelje – vključiti več učiteljev • PRP in nekateri specializirani programi dosegli različne skupine poklicev – prevladujoče nepedagoških smeri, ki izvajajo izobraževanje odraslih – sklep: analiza potreb in zagotavljanje ustrezne izobraževalne ponudbe in izobraževanja “po meri” • Metode dela: raznovrstne, akcijsko učenje; svetovanje • Dejavniki razvoja: pomembne spremembe – npr. kurikularna prenova, pomembni politični dokumenti na ravni ES (Memorandum o VŽU, Za učenje je vedno pravi čas…; 5000 oz. 10.000+; analiza potreb in raziskave, npr. raziskava o pismenosti; mednarodni projekti (EU), razvoj tehnologije (npr. e-učenje) • Dejavniki usihanja: ukinitev financiranja programov; ni več potreb; razvoj tehnologije (npr. prosojnica)

8. ANALIZA ZADOVOLJSTVA UDELEŽENCEV IN NJIHOVE POTREBE VIDIKI IN VSEBINSKI SKLOPI ANALIZE: 1 SEZNANJENOST Z USPOSABLJANJI IN OBVEŠČANJE 2 VSEBINE USPOSABLJANJ IN UPORABNOST ZNANJA 3 IZVAJALCI SPOPOLNJEVANJA (STROKOVNA IN ANDRAGOŠKA USPOSO- BLJENOST) ORGANIZACIJA SPOPOLNJEVANJA METODE IN OBLIKE SPOPOLNJEVANJA 6 UČNO GRADIVO 7 CILJNE SKUPINE

9. Vzorec • Poskušali smo zajeti vrste izobraževalnih organizacij: • - sestavljajo omrežje izvajalcev izobraževanja odraslih, hkrati pa tudi tiste, • -ki po svoji osnovni dejavnosti niso izobraževalne, predstavljajo pa dejavnosti, ki jih vključujejo (npr. borze znanja) pomemben del izobraževanja odraslih. • Vzorce pripravili za različne vrste omrežij, ki se med seboj razlikujejo. (Npr. omrežje ljudskih univerz, srednjih šol, zasebnih izobraževalnih organizacij, itd…)

10. Osnova RazpisMinistrstva za šolstvo in šport za leto 2007/2008, v katerega so vključene izobraževalne organizacije, ki izpeljujejo izobraževanje odraslih po javno veljavnih programih. Srednje šole, z uporabo slučajnostnega vzorčenja, vsako drugo skupaj 49 srednjih šol, to je 49,49% s seznama vse ljudske univerze s seznama to je 38 ljudskih univerz ali 100% Pomembni nosilci, med tistimi ki se največ spopolnjujejo na ACS 28 od 55 zasebnih izobraževalnih organizacij ali 50,59% vključenih v razpis + 65 zasebnih izob. org., ki izpeljujejo neformalno IO (slučajnostni vzorec iz baze ACS brez tistih z Razpisa) + 20 ne-izobraževalnih org., ki pa izvajajo dejavnosti IO (npr. knjižnice)

12. Preglednica: Število poslanih vprašalnikov in odziv subjektov v izobraževalnih organizacijah na anketiranja

13. Metode, uporabljene pri analizi podatkov • sumarni izpis vseh spremenljivk, ki je vključeval predvsem • frekvenčne porazdelitve odgovorov, • najmanjše in največje vrednosti odgovorov ter povprečne ocene odgovorov.

14. Značilnosti anketiranih • Udeleženci: ženske, pop. 41 let, več let delovnih izkušenj, visoko izobražene (47,5% več kot 10 let) • Več kot polovica izobrazba nepedagoških smeri • Različne vloge, večinoma učitelji • Andragoško znanje enako ali bolj pomembno kot strokovno – več kot 90 odstotkov • Potrebe: temeljno andragoško znanje, aktualne vsebine (npr. ob zakonskih spremembah), prilagojeno ciljnim skupinam (osipniki, Romi, migranti, posebne potrebe…) • Podobno se je potrdilo tudi v intervjujih - kariera

15. Vloge, ki jih osebe, ki so odgovarjale na anketo opravljajo ali so jih opravljale v organizaciji v zadnjih petih letih Število oseb, ki so odgovarjale: 513

16. Pogostost udeležbe v programih usposabljanja, ki jih izpeljuje Andragoški center Slovenije v zadnjih petih letih

17. Koliko (potencialni) uporabniki poznajo ponudbo usposabljanj, ki jih izvaja Andragoški center ? (spletne strani ACS) SEZNANJENOST Z USPOSABLJANJI IN OBVEŠČANJE

18. Ponudba na osebni e-naslov 50,9 % e-naslov organizacije 44,3 % Brošura s predstavitvijo programov 41,8% Na začetku šolskega leta za vse šolsko leto 61,4 % Mesec dni pred izpeljavo usposabljanja 36,9 % Najučinkovitejši načini obveščanja (potencialnih) uporabnikov o programski ponudbi?

19. VSEBINE USPOSABLJANJ IN UPORABNOST ZNANJA

20. 42 izvajalcev, ki so ostali v dobrem spominu STROKOVNA IN ANDRAGOŠKA USPOSOBLJENOST

21. Kritične pripombe v zvezi z izvajalci: • sodeluje premalo praktikov, ki bi lahko predstavili več primerov dobre prakse, • vedno znova se pojavljajo isti izvajalci, imeti bi morali tudi različne izvajalce za iste teme, • razširiti bi morali ponudbo usposabljanja, s tem bi se izboljšala tudi raznolikost izvajalcev • več bi moralo biti izvajalcev iz tujine, iz drugih sektorjev.

23. N= 344

24. Ali ACS za svoje programe usposabljanja pridobi dovolj Raznovrstnihizvajalcev ? N= 343 N= 343

25. ORGANIZACIJA, METODE IN OBLIKE SPOPOLNJEVANJA • Kakšno je zadovoljstvo uporabnikov z organizacijo usposabljanj, ki jih izvaja Andragoški center? • Katere organizacijske oblike usposabljanj bi bile za uporabnike ustrezne?

26. Splošno zadovoljstvo z organizacijo usposabljanja Lestvica: 1 - Nezadovoljen, 2 - Ne posebno zadovoljen, 3 - Dokaj zadovoljen, 4 - Zadovoljen, 5 - Zelo zadovoljen

27. Splošno zadovoljstvo z učnimi gradivi N = 341 Povprečna ocena: 3,75

28. Ocena potrebnosti, da bi ACS izdajal andragoško strokovno literaturo v slovenskem jeziku N = 346 So izročki, ki spremljajo usposabljanje, pomembni za delo?

29. N = 346

30. Število oseb, ki so odgovarjale: 513

32. Izobraževalci odraslih

33. CILJNA POPULACIJA 13.481 IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH POLNO ALI DELNO ZAPOSLENIH V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH IN ZUNANJIH SODELAVCEV (BREZ IZREDNEGA IZOBRAŽEVANJA V VIŠJEM IN VISOKEM ŠOLSTVU)

34. Profil izobraževalcev odraslih • Večina izobraževalcev odraslih je zaposlenih honorarno, • Razmerje med učitelji in drugimi strokovnimi sodelavci na področju izobraževanja odraslih je v korist učiteljev – pri nadaljevalnem izobraževanju 8:1, • Izobraževanje odraslih je področje, kjer se srečujejo različne discipline in različni strokovnjaki • Le manjši del izobraževalcev odraslih si je pridobil izobrazbo andragoške ali pedagoške smeri, • Relativno skromen je delež tistih, ki so si pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo na področju neformalnega izobraževanja Primerjaj tudi z intervjuji

35. Učitelji in inštruktorji pri izvajalcih nadaljnjega izobraževanja: skupaj in od tega s pedagoško-andragoško izobrazbo ter od tega s strokovnim izpitom, po šolskih letih od 2001/2002 do 2005/2006

36. Izobraževanje odraslih se hitro razvija, prav tako vloge izobraževalcev odraslih, ki se vse bolj cepijo in specializirajo – potrebna so vedno nova in specifična znanja • menedžerske vloge; • svetovalno delo v izobraževanju odraslih • osebje, ki načrtuje programe • osebje v podporo izobraževanju odraslih • vloge, ki se ukvarjajo z uporabo medijev v izobraževanju • izobraževalci osebja v izobraževanju odraslih • ? Ali opravljajo te vloge isti ali različni ljudje – koliko vlog opravlja ena oseba? • FOKUSNA SKUPINA IN INTERVJU - število zaposlenih

37. Vloga ACS na področju izobraževanja izobraževalcev odraslih je zelo pomembna, ker

38. Ker je v omrežju izvajalcev izobraževanja odraslih prepoznan kot osrednja ustanova, ki skrbi za razvoj izobraževanja odraslih – predvsem neformalnega • Je na drugem mestu po tem, kje se izobraževalci odraslih izobražujejo– takoj za organizacijo, kjer so zaposleni (glej analiza ) • Ima več kot petnajst let izkušenj na področju razvijanja in oblikovanja programov spopolnjevanja • Ima najštevilnejšo in najbolj pestro ponudbo izobraževalnih dejavnosti za izobraževalce odraslih med primerjanimi, ki se še ukvarjajo s tem

39. Analiza je pokazala, da se na izobraževalnem trgu pojavljajo različne organizacije, ki ponujajo vsebine, ki omogočajo izobraževalcem odraslih nadaljnje strokovno spopolnjevanje. Vsebina je precej raznovrstna, vendar je specifično andragoških vsebin manj (izhajajoč iz andragoškega ciklusa in temeljnih podpornih dejavnosti procesom izobraževanja in učenja odraslih). Ti programi so večinoma krajši, od 8 do 16 ur Njihov obseg je skromnejši v primerjavi s ponudbo programov strokovnega spopolnjevanja za druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju PRIMERJAVA S FOKUSNIH Izobraževalna ponudba pri drugih organizacijah je skromna

40. Izzivi in naloge za naprej So povezani s celotno dejavnostjo Andragoškega centra in sledijo sodobni evropski politiki na tem področju z naslednjimi cilji:

41. 1. CILJ:Omogočiti andragoško spolnjevanje tistim, ki nimajo dovolj andragoškega znanja, pa ga pri delu potrebujejo. 2. CILJ: Nuditi spopolnjevanje o novostih, specialno in poglobljeno znanje izobraževalcem odraslih. 3. CILJ: s spopolnjevanjempodpirati uvajanje novosti v omrežje izobraževanja odraslih. IZOBRAŽE-VALNA DEJAVNOST Sporočilo 2 Za okrepitev kulture kakovosti izobraževanja odraslih morajo države članice vlagati v izboljšanje učnih metod in gradiva, ki bodo prilagojena odraslim v učnem procesu, in vzpostaviti dodatne in nadaljnje ukrepe za strokovni razvoj, ki bodo usposobili in dodatno izobrazili zaposlene v izobraževanju odraslih.. .. Sporočilo KOMISIJE EVROPSKIH SKUPNOSTI: Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno (2006

42. Za uresničitev je potrebno: • Načrtno in sistematično raziskovanje področja (izobraževalne potrebe, oblike učenja, vloge v izobraževanju odraslih…) • Opredeliti strategijo izobraževalne dejavnosti (katere dejavnosti, za katere ciljne skupine, učne metode in oblike, učna gradiva,standard in zagotavljanje kakovosti, sodelovanje in ponudba za zaključene skupine ) • Opredelitev zasnove - razvrstitev obstoječih programov in dopolnjevanje izobraževalne ponudbe (ciljne skupine, splošno-specifično; temeljno-poglobljeno, vse znotraj kompetenčnega okvira, metodologija priprave programov)

43. Animacija in ustrezna promocija izobraževalne ponudbe ( načini obveščanja, vrsta struktura informacij, ciljna naravnanost, osebni pristop) • Strategija oblikovanja in predavateljskih - izvajalskih timov – širitev mreže, vključevanje praktikov, spopolnjevanje, sodelovanje • Sodelovanje in povezovanje z drugimi ustanovami na tem področju doma in v tujini (primerljivost standarda, skupni projekti, sodelujoči predavatelji-izvajalci) • Zagotoviti finančna sredstva za izpeljavo