SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE

1. SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE POSLOVNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 6.4 RAZMERJA DO INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE NAVODILO GENERALNEGA SEKRETARJA št.7 STROKOVNI POSVET Jožica Velišček, sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo 30. september 2010

2. OCENA STANJA • Podpoglavje 6.4 Razmerja do institucij EU je bilo dodano v Poslovnik l. 2003, ko Slovenija še ni bila članica EU. • Kasnejša dopolnjevanja na podlagi potreb in izkušenj. • Po vstopu v EU in soočenjem s konkretnimi postopki, je prišlo do odločitve o novem konceptu in jasnejši opredelitvi odločitev, ki se sprejemajo v zadevah EU. • Spremembe terjajo tudi določene pristojnosti v četrtem odstavku 3.a člena Ustave RS in Zakonu o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU.

3. CILJ Kvalitetnejše in učinkovitejše pripravljanje in sprejemanje odločitev v zadevah EU kot nujno podlago za uveljavljanje interesov Republike Slovenije v institucijah EU.

4. POGLAVITNE REŠITVE • Natančnejša opredelitev zadeve EU; • Opredelitev vrste odločitev, ki jih sprejema RS v zadevah EU; • Konkretnejša določitev postopkov sprejemanja odločitev; • Konkretnejša določitev pristojnosti in odgovornosti organov pri pripravi predlogov odločitev;

5. razmejitev vsebine, ki je predmet urejanja s poslovnikom in navodilom generalnega sekretarja; • opredeliti specialne določbe tega podpoglavja v razmerju do ostalih določb poslovnika; • odprava pomanjkljivosti, ki so se pokazale v sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU; • posodobiti in prilagoditi vsebinske in tehnološke rešitve EU portala, upoštevaje predloge in pobude posameznih organov; • prilagoditev zahtevam Evropske komisije v zvezi z načini komunikacije med institucijami EU in organi Republike Slovenije.

6. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE - podpoglavje 6.4 Razmerja do institucij Evropske unije Uradni list RS, 32/10 z dne 19.4.2010 uveljavitev: 4.5.2010 uporaba: 4.8. 2010 (razen 49.m člen) • NAVODILO GENERALNEGA SEKRETARJA št.7 številka: 00400-4/2008/30, z dne 2.6.2010 uveljavitev: 3.6.2010 uporaba: 4.8.2010

7. ZADEVE EU • predlogi zakonodajnih aktov Evropske unije, • predlogi odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije; • predlogi aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave, • uradni opomini in obrazložena mnenja Evropske komisije v predsodnih postopkih in • sodna pisanja, ki jih Sodišča Evropske unije posredujejo v sodnih postopkih.

8. ODLOČITVE REPUBLIKE SLOVENIJE je enotni pojem za vse vrste ravnanj RS v zvezi z zadevami EU in sicer: • Stališča Republike Slovenije • Usmeritve Republike Slovenije • Izhodišča Republike Slovenije • Odgovori Republike Slovenije v predsodnih postopkih • Opredelitve Republike Slovenije v postopkih pred Sodišči Evropske unije

9. PREDSTAVNIKI RS • Predstavniki RS, ki zastopajo odločitve RS v postopkih v institucijah EUso: član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, njegov namestnik, predstojnik vladne službe, uslužbenec ministrstva ali vladne službe in državni pravobranilec v skladu s predpisi o državnem pravobranilstvu.

10. PRIPRAVA ODLOČITEV RS • Predlog odločitve RS v zvezi z zadevo EU, ki je bila dodeljena v obravnavo preko EU portala, pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba. Pri pripravi v medresorskem usklajevanju sodelujejo: - ministrstva in vladne službe, ki se jih zadeva EU tiče, SVREZ, SVZ, Državno pravobranilstvo, - delovna skupina za posamezno področje.

11. DELOVNA SKUPINA ZA POSAMEZNO PODROČJE Predlagatelj predloga lahko za pripravo odločitve RS skliče delovno skupino, organizirano za področje zadeve EU, mora pa jo sklicati na zahtevo ministra ali predstojnika vladne službe, ki je član delovne skupine. Delovne skupine za posamezno področje so organizirane s posebnim sklepom Vlade.

12. SPOR O PRISTOJNOSTI Organ, ki je določen za obravnavo zadeve EU, se lahko izreče za nepristojnega najkasneje v roku 7 od dneva določitve pristojnosti, sicer se šteje, da z opredelitvijo pristojnosti soglaša. Smiselno ravna tudi organ, ki ni bil opredeljen kot pristojen, če meni, da zadeva EU spada v njegovo delovno področje. O sporu odloči Vlada.

13. ROKI Določitev rokov za sprejem odločitve RS je odvisna od rokov, ki jih predvideva postopek v institucijah EU ob upoštevanju rokov iz Poslovnika Vlade, predpisov o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU ter predpisov o Državnem pravobranilstvu in zunanjih zadevah. Opredeljene roke lahko na obrazložen predlog predlagatelja spremeni generalni sekretar Vlade.

14. STALIŠČA RS • Stališča RS so najpomembnejša odločitev in se sprejmejo do predlogov zakonodajnih aktov Evropske unije in predlogov odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije. • Sprejme jih Vlada ali Državni zbor v skladu z ZSDZVZEU. • Sprejmejo se na začetku postopka in se v nadaljevanju lahko spreminjajo. • Vsebujejo lahko pridržke (vsebinske, postopkovne, jezikovne ali druge).

15. Poleg stališča o podpori ali zavrnitvi akta EU, predlogih za spremembe in dopolnitve in drugih napotilih, akt vsebuje tudi podatke in relevantne ocene v skladu z 9. členom ZSDZVZEU: • podatek o postopku sprejemanja akta v EU; • podatek o poglavitnih rešitvah in ciljih predloga akta; • podatek o predvidenem času pričetka obravnav in sprejema predpisa v EU; • oceno vplivov in posledic, ki obsega naslednje vidike: spremembe predpisov, posledice za proračun, vpliv na gospodarstvo, javno upravo ter okolje.

16. USMERITVE RS • Usmeritve RS se sprejmejo do predlogov aktov EU, ki niso zakonodajne narave; • gre za manj pomembne zadeve EU v primerjavi z zakonodajnim, zato ne vsebujejo vseh podatkov kot Stališča RS; • sprejemajo se na EU portalu, pri čemer se šteje, da jih je sprejela Vlada na dan poteka roka za usklajevanje, na seji Vlade se obravnavajo le na zahtevo predlagatelja ali drugega člana Vlade in če o predlogu v predhodnem usklajevanju ni doseženo soglasje.

17. IZHODIŠČA RS • Izhodišča RS se sprejmejo za delovanje predstavnikov RS v Svetu EU na ravni ministrov držav članic EU in v Evropskem svetu; • vsebujejo kratek povzetek vsebine točk, ki so na dnevnem redu sej, neformalnih srečanj in izrednih sestankov Sveta EU ali zasedanju Evropskega sveta in, • kar je bistveno, že sprejete odločitve Republike Slovenije v teh zadevah; • Sprejme jih Vlada.

18. ODGOVORI RS V PREDSODNI POSTOPKI Odgovori RS se sprejmejo v postopkih, ki jih sproži Evropska komisija, za ugotavljanje domnevne kršitve pravnega reda EU zaradi:  nenotifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije,  neizvajanja ali nepravilnega izvajanja ter nepravilnega prenosa pravnih aktov Evropske unije,  drugih primerov kršitev;

19. V predsodnem postopku Vlada obravnava in sprejme:  Odgovor RS na uradni opomin Evropske komisije in  v nadaljnjem postopku Odgovor RS na obrazloženo mnenje Evropske komisije.

20. OPREDELITVE RS V SODNIH POSTOPKIH Opredelitve RS se sprejmejo za potrebe sodnih postopkov pred Sodišči EU. Državno pravobranilstvo zastopa RS v postopkih pred Sodišči EU V Opredelitvah RS Vlada poda usmeritvena navodila Državnemu pravobranilstvu za zastopanje.

21. IZJAVE Izjava je akt s katerim pristojni organ posreduje na EU portal svojo oceno z razlogi, da konkretna zadeva EU ne terja sprejema odločitve RS oziroma sprememb in dopolnitev že sprejetih odločitev RS. Šteje se, da je izjava sprejeta na Vladi na dan poteka roka za usklajevanje. Član Vlade lahko zahteva, da predlog izjave, skupaj z zadevo EU, obravnava Vlada.

22. ODLOČANJE Na seji Vlade in njenih odborih se obravnava in sprejema: • predlog Stališča RS, • predlog Usmeritve RS, če je bilo usklajevanje neuspešno oziroma na zahtevo predlagatelja oziroma drugega člana Vlade, • predlog Izhodišč RS, • predlog Izjave na zahtevo člana Vlade, • predlog Odgovora RS v predsodnem postopku, • predlog Opredelitve RS v sodnem postopku, • poročilo z zasedanja Evropskega sveta in Sveta Evropske unije na ravni ministrov.

23. OBRAZCI Predlog odločitve RS s podatki, sklepom in potrebnimi obrazložitvami se posreduje v obravnavo na obrazcih (za zadeve EU, posebej za predsodne in sodne postopke) iz prilog, ki so sestavni del Navodila generalnega sekretarja št. 7. Obrazci vsebujejo • v prvem delu pod I. podatke o zadevi EU • v drugem delu pod II. pa predlog odločitve RS.

24. INFORMACIJSKI SISTEMI IN BAZE • EU portal del informacijskega sistema Vlade Upravlja generalni sekretar Vlade v sodelovanju z SVREZ • Informacijski sistem Ministrstva za zunanje zadeve • Baza INFR – elektronska baza Evropske komisije za postopke ugotavljanja kršitev v predsodnih postopkih Upravlja SVZ • Baza MNE – elektronska baza Evropske komisije za notifikacijo nacionalnih izvedbenih ukrepov Upravlja SVZ • Informacijski sistem Državnega pravobranilstva

25. ZAKONODAJNI POSTOPEK • postopek priprave EU predpisa, stališča Republike Slovenije (Državni zbor ali Vlada) • postopek priprave nacionalnega predpisa, priprava v ministrstvu medresorsko usklajevanje postopek na Vladi postopek v Državnem zboru

26. POSTOPKI PO SPREJEMU PREDPISA • ustavni spor • notifikacija predpisa • predsodni in sodni postopki v EU

27. RESOLUCIJA O NORMATIVNI DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št. 95/09) vsebuje • oceno stanja na področju priprave predpisov in določa politiko za bodoče; • izhodišča in načela za pripravo predpisov; • namen izdelave in uporabe presoje posledic predpisov; • načela in minimalna priporočila za sodelovanje z javnostjo; • aktivnosti za uresničevanje resolucije.

28. RESOLUCIJA - OCENA STANJA “Nezadostna aktivnost nacionalnih predstavnikov pri oblikovanju predpisov v institucijah Evropske unije ter pri skrbi za verodostojno in strokovno pravilno pripravo slovenskega besedila predpisa Evropske unije in kasnejše ne dovolj sprotno usklajevanje oziroma prenos v nacionalni pravni red povzročajo težave tako pri pripravi nacionalnih predpisov kot tudi fizičnim in pravnim osebam pri uveljavljanju pravic.

29. Praksa kaže na neustrezno zavedanje, da se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo urejanje določenih družbenih razmerij začne že s pripravo predpisa v institucijah Evropske unije, ki se bo po sprejemu neposredno uporabljal ali bo njegove cilje potrebno uresničiti z nacionalnimi predpisi, pri tem pa je tudi pri slednjih predpisih pogosto malo možnosti za izvirne oziroma drugačne rešitve v nacionalnih predpisih.”

30. RESOLUCIJA – AKTIVNOSTI ZA URESNIČEVANJE “Da bi zakonodaja odražala družbena razmerja, opredeljena v Ustavi, je pri normativnem urejanju treba: – dosledno spoštovati hierarhijo pravnih aktov, vključno z razmerjem nacionalnih predpisov do mednarodnih pogodb in predpisov Evropske unije, sistemizacijo prava ter načelo delitve oblasti;”.