Beseda življenja

1. Beseda življenja Februar 2010

2. »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (Jn 10,9)

3. Jezus se predstavlja kot tisti, ki uresničuje Božje obljube in pričakovanja ljudstva, katerega zgodovina je vsa zaznamovana z nikoli preklicano zavezo z njegovim Bogom.

4. Predstava vrat je podobna in jo je mogoče dobro razložiti z drugo podobo, ki jo uporablja Jezus: »Jaz sem pot, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Torej je on resnično pot in odprta vrata k Očetu, k samemu Bogu.

5. Kaj pomeni konkretno v našem življenju ta beseda?

6. Veliko je namigov iz drugih evangeljskih besedil, ki so povezana s tem Janezovim odlomkom, toda med vsemi izberimo tisto o »ozkih vratih«, skozi katera si moramo prizadevati vstopiti, da bi prišli v življenje.

7. Zakaj ta izbira? Zato, ker se nam zdi, da nas morda še najbolj približa resnici, ki jo Jezus pove o sebi, in nas najbolj razsvetljuje, kako naj jo živimo.

8. Kdaj postane Jezus na stežaj odprta vrata, v polnosti odprta v Trojico? Tam, kjer se zdi, da so se nebeška vrata zanj zaprla, postane nebeška vrata za vse nas.

9. Zapuščeni Jezus je vrata, skozi katera prihaja do popolne izmenjave med Bogom in človeštvom: ko postane nič, zedini otroke z Očetom. On je praznina (odprtina vrat), po kateri človek pride v stik z Bogom in Bog s človekom. Torej je Jezus hkrati ozka in na stežaj odprta vrata, in to lahko izkusimo.

10. »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (Jn 10,9)

11. Jezus je v svoji zapuščenosti postal za nas dostop k Očetu. Njegov del je opravljen. Da pa bi izkoristili to veliko milost, mora tudi vsak izmed nas narediti svoj mali del, ki je v tem, da stopi k tem vratom in gre skoznje. Kako?

12. Kadar nas preseneti razočaranje ali rani bolečina ali nepredvidena nesreča ali nesmiselna bolezen, se lahko vedno spomnimo na bolečino Jezusa Kristusa, ki je poosebljal vse te preizkušnje in še tisoč drugih.

13. Da, on je navzoč v vsem, kar ima okus po bolečini. Vsaka naša bolečina je eno izmed njegovih imen. Skušajmo torej prepoznavati Jezusa v vseh stiskah, v vseh težavnih življenjskih položajih, v vseh nejasnostih, v vseh lastnih in tujih tragedijah, v trpljenju človeštva, ki nas obdaja. Vse so on, ker jih je on vzel za svoje.

14. Dovolj bo, da mu z vero rečemo: »Ti, Gospod, si moja edina sreča,« dovolj bo, da storimo kaj konkretnega, da olajšamo “njegovo” trpljenje v ubogih in nesrečnih, da bomo stopili skozi vrata in onkraj njih našli nikoli doslej okušeno veselje in novo polnost življenja.

15. »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (Jn 10,9) “Parola di Vita”, Mesečna edicija Gibanja Fokolarov, priloga revije Novi svet Besedilo: Chiara Lubich, februar 1999.Grafica:Anna Lollov sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilija - Italija) Ta razlaga Besede življenja je prevedena v 96 jezikov, in doseže milijone ljudi po vsem svetu preko tiska, radia, TV in interneta - za informacije:www.focolare.orgIl PPS je preveden v razne jezike in objavljen na:www.santuariosancalogero.org