230 likes | 395 Views
Kultura govorjene in zapisane besede. V začetku je bila Beseda ... (Jn, 1, 1). IZHODIŠČE. Trdno znanje jezika. Štiri sporazumevalne dejavnosti: POSLUŠANJE, GOVORJENJE, PISANJE, BRANJE. Materinščina je hiša naše biti. M. Heidegger
E N D
Kultura govorjene in zapisane besede V začetku je bila Beseda ... (Jn, 1, 1)
IZHODIŠČE Trdno znanje jezika. Štiri sporazumevalne dejavnosti: POSLUŠANJE, GOVORJENJE, PISANJE, BRANJE.
Materinščina je hiša naše biti.M. Heidegger Od jezika sta odvisna naša podoba in razumevanje sveta. O tem, kaj so in kakšne so stvari, druge prepričujemo z jezikom.
V besedi je moč. Naše videnje in razumevanje sveta je odvisno od besed, ki smo jih uporabili, in tudi od tistih, ki jih nismo, pa bi jih lahko.
RETORIKA V OŽJEM SMISLU ARISTOTEL: Retorika je veščina odkrivanja in uporabljanja vseh razpoložljivih stredstev, ki so nam v določeni situaciji na voljo za prepričevanje. ETIČNOST govorca: Dober govorec zmore prepričati za vsako, tudi zlo stvar, SME pa samo za dobro.
RETORIKA DANES Veliko retoričnih šol. Večinoma se posvečajo le petemu kanonu klasične retorike.
RETORIKA DANES Razvoj novih medijev – oblike medosebne komunikacije se spreminjajo. Generacija podobe.
RETORIKA DANES Dostopnost informacij – relevantnost – MANIPULACIJA. Kreiranje resnice – medijska resnica. Kako se ne pustiti zapeljati?
RETORIKA DANES Vprašanje etičnosti – eno ključnih vprašanj sodobne retorike. Rekonceptualizacija retorike- ni zamenjava za besedo manipulacija.
CILJ: Naučiti se, kako prepričati z zasebnimi in javnimi besedili v govorjeni ali zapisani obliki. Naučiti se, kako in zakajnas prepričujejo drugi. IZHODIŠČNI POGOJ: kar najboljše možno obvladovanje jezika.
KAKO? Z vajami. Z usvajanjem veščin, ki jih je potrebno uriti.
KAKO? Od prve izpostavitve na odru do samozavestnega nastopa z daljšim pripravljenim govorom. Imeti besedo – dati besedo.
KAKO? Po korakih antičnega kanona (Ciceron): iskanje ali iznajdba (INVENTIO), razvrstitev najdenega (DISPOSITIO), ubeseditev (ELOCUTIO), pomnjenje (MEMORIA), udejanjanje (ACTIO)
KAKO? Z občutljivostjo za pravo besedo, ki se prilega govornim okoliščinam – z upoštevanjem pomena nebesednih spremljevalcev govora. Samo usta odpre in že vem, kdo je. Fran Levstik
KAKO? Ko prepričujemo, uporabljamo tri prepričevalna sredstva (ARISTOTEL): ETOS LOGOS PATOS
KAKO? Z védenjem, da ni pomembno le KAJ povemo, temveč KAKO to povemo.
NEKAJ VAJ ZA POKUŠINO
1. ZVOK V SLIKI IN BESEDI CILJI: Vaja za natančno poslušanje. Urjenje selektivnega poslušanja. Opomenjanje zvoka. Ustvarjalno izražanje.
2. KAJ BI BIL/-A, ČE BI BIL/-A CILJI: Spoznavanje skupine. Pojasnjevanje in utemeljevanje. Ustvarjalna samopredstavitev.
3. NEPRIPRAVLJENA IZJAVA CILJI: Ozaveščanje pogoste prakse govorjenja – na temo se moramo pripraviti (od mnenja do utemeljitve). Izbiranje primernega jezikovnega koda.
3. KRITIČNO MIŠLJENJE CILJI: Prepričevanje in utemeljevanje – Toulminov model. Presojanje argumentov.
4. OKROGLA MIZA CILJI: Razvijanje poslušalskih veščin in strpnega dialoga. Smiselno, jasno, jedrnato, natančno in utemeljeno podajanje stališč.
ZAKAJ RETORIKA PRI POUKU? Ker je jasna, strpna in utemeljena Beseda neprecenljiva popotnica kritičnega misleca. Ker je človek po Besedi človek.