160 likes | 472 Views
ITALIJANSKA BAROČNA OPERA. J. PERI C. MONTEVERDI Rimska šola Opera v Benetkah. OPERNI ZAČETKI - FIRENCE. VPLIVI: Liturgična drama in pesemske igre Šolska drama (zbori, pesmi) Drame s scensko glasbo Pastirske drame Madrigalne komedije
E N D
ITALIJANSKA BAROČNA OPERA J. PERI C. MONTEVERDI Rimska šola Opera v Benetkah
OPERNI ZAČETKI - FIRENCE • VPLIVI: • Liturgična drama in pesemske igre • Šolska drama (zbori, pesmi) • Drame s scensko glasbo • Pastirske drame • Madrigalne komedije • Medigre k predstavam - intermezzi
FLORENTINSKA KAMERATA 1580/92 • Akademski krog po antičnem vzoru • Posnemanje učinkov antične glasbe • Monodija – petje ob kitari/lutnji, instrumentih s tipkami • G. CACCINI, Evridika, 1600 • J. PERI – Dafne, 1598, Evridika, 1600 • Stile recitativo, general bas • Zbori – kot prekinitve recitativa
VSEBINE PRVE OPERE • PASTORALNE DRAME – pastirske igre • Grška mitologija • Močna čustva • Čudeži • Čarovnije • Presenečenja (manierizem) • Dramma per musica, opera ok. 1600
DRAMMA PER MUSICA • PARTITA V DVEH SISTEMIH • VOKAL • INSTRUMENTAL (ČEMBALO, LUTNJE) • UVOD • FANFARE • PROLOG • RECITATIV, PREDSTAVITEV TEMATIKE (suhi recitativ)
CLAUDIO MONTEVERDI • Vplivi: MADRIGAL – instrum. spremljava • Disonanca – nosilka dramatike • Napetosti – približevanje KANTATI in OPERI • BALETNI VLOŽKI (vpliv francoskega baleta) • OPERE: ORFEJ 1607, ARIADNA – 1608 • KRONANJE POPEJE - 1642
OPERA – VPLIV NA RAZVOJ OBLIK • SIMFONIJA • UVERTURA • ARIJA • RECITATIV • KANTATA • PASIJON
CILJI MONTEVERDIJEVE OPERE • MITOLOŠKE ZGODBE • IDEALIZIRANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA • PRIKAZOVANJE ŽIVLJENJSKIH RESNIC • ČLOVEŠKI OBČUTKI, AFEKTI • Beseda vodi glasbo • Melodija - nosilka duševnih stanj • Inštrumentarij dobi izrazno vlogo
ZNAČILNOSTI SLOGA • Stile recitativo – pripovedujoče, vodi v • Stile espressivo in • Stile rappresentativo – uprizarjajoči • Prikaz dejanj in čustev • Svoboda disonance • Raba tonalitet – delitev po značilnostih: g-mol-žalost, F- dur-veselje…
MONTEVERDIJEVA OPERA • RECITATIVI • ARIJE • DUET • MADRIGALNI SESTAVI • PLESNE TOČKE • Temelji recitativni ariji, dvodelni ariji in ariji da capo
Monteverdijeva opera • Orkestralni nastopi: • UVERTURA • RITORNELI • Kot KONTRASTI RECITATIVU • VLOGA ORKESTRA • Opisovanje prizorov, pozavne-smrt, regal-duše umrlih, orgle-Orfej, godala-spanje • Uvertura – podzemlje….
Monteverdijeva harmonija • SVOBODNA RABA DISONANCE IN DINAMIKE • SVOB. RABA ČETVEROZV. in PETEROZV. • ZMANJŠANE SEPTIME • ZVEČANE KVINTE • MODULACIJE – efekti, Kronanje Popeje • VZOR oblikovanja karakterja in strasti
OPERA V RIMU – 1. pol. 17. st. • Iz Firenc v Rim, Benetke, Neapelj • NOVOSTI: recitativ z izrazitejšo MELODIČNO LINIJO • UVERTURA, kasneje tip francoske in italij. • Vpliv na Scarlatijevo in Lullyjevo uverturo • BALET • Stefano Landi, Luigi Rossi, A. Stradella
OPERA V RIMU • NOVOSTI: humornost, KASTRATI • Zametki OPERE COMIQUE • Recitativo secco (čb) • Recitativo accompaniato (ork.) • ZBORI, polifonija, personifikacija pojmov • VPLIVI: duhovna opera, opera buffa, oratorij, Mozart in Rossini
OPERA V BENETKAH • Monteverdi – 1613, kapelnik pri sv. Marku • Dela po naročilu, zgod. motivi, fantastika • 1637 – prvo javno gledališče • Opera , potreba nižjih slojev, komične figure • Kopičenje scenskih efektov • Zmanjšanje orkestra in zbora • Orkester: godala, pihala, ukinitev zbora • Solisti: dueti, terceti, kvarteti
OPERA - NAČIN ZABAVE • Melodika BEL CANTA • Razvija se ARIOZNOST • Recitativ – označuje osebe, generalbas • SINFONIJE – operne predigre, akord. – hom. • LIBRETO – GLASBA, dramatika • Spremljavo določa kapelnik • Francesco Cavalli, C. Monteverdi