Mreža raziskovalk/cev in drugih avtorjev/ic, ki se ukvarjajo s tematiko razlik med spoloma

1. Mreža raziskovalk/cev in drugih avtorjev/ic, ki se ukvarjajo s tematiko razlik med spoloma Koncept predstavitve smiselnosti, dosedanjega delovanja in perspektiv Mreže za Delavnico enakih možnosti na ULJ, 1.5.2004

2. Nekaj uvodnih informacij • Z raziskavami, analizami in znanstveno-strokovnimi besedili, ki so bila objavljena, in ki se nanašajo na problematiko razlik med spoloma se je v Sloveniji, od leta 2000 ukvarjalo preko 40 avtoric in avtorjev (ocena na osnovi pregleda bibliografij v COBISSU in zbiranja informacij po elektronski pošti). • Največ jih je redno zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in v raziskovalnih inštitutih, potem pa v nevladnih organizacijah in na Primorski univerzi. • Med njimi je največ visokošolskih učiteteljic/ev in raziskovalk/cev, s področja družboslovja in humanistike. • V omenjenem obdobju se je povečalo število diplom, ki vsaj delno vključujejo razlike med spoli. • Ker niso vse/vsi avtorice/ji registrirani v podatkovni bibliografski zbirki COBISS, ni mogoče natančno določiti obsega in vsebine njihovih del. Podatke bi bilo potrebno zbrati neposredno, npr. z anketnim vprašalnikom.

3. Po podatkih z internetne strani Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti je MŠZŠ v obdobju okoli leta 2000 financiralo dva raziskovalna projekta na temo problematike spolov, enega do leta 2001 in enega do leta 2004. V tekočem razpisu za CRP je, na intervencijo Mreže, prvič razpisana tematika neenakosti med spoloma, glede na informacije, ki jih imam, razpis zagotavlja le minimalna sredstva- okoli 1,000 000 SIT. V času od leta 2000 sta bila izvedena dva večja mednarodna raziskovalna projekta, ki se posredno nanašata na omenjeno tematiko, nekaj posameznic in posameznikov pa se je pri iskanju virov za svoje delo obrnilo na manjše mednarodne razpise. Večina raziskovalk/cev in avtoric/jev za svoje ukvarjanje s tematiko razlik med spoloma torej ni bila deležna posebnih finančnih virov. Glede na dejstvo, da se z tematiko razlik med spoloma ukvarjajo predvsem ženske, je mogoče sklepati, da je to ukvarjanje rezultat posebnega truda in povsem individualnih vložkov. Motivacijo za takšno dodatno delo, je mogoče pripisati želji avtoric po preseganju in izboljšanju diskriminirajočega položaja večine žensk, delujočih na področju znanosti, visokošolskega izobraževanja in raziskovanja.

4. Zakaj Mreža in za koga?Mreža kot informacijski vir • Predlog Mreže: internetna stran s podatki o avtoricah/jih raziskav, tekstov, predavanj, ki neposredno in posredno obravnavajo razlike med spoloma; podatki o obravnavanih vsebinah; empiričnimi podatki iz posameznih vsebin; o raziskavah in projektih; o mednarodnih povezavah. • Podatki so namenjeni: samim raziskovalkam/cem in avtoricam/jem ter različnim uporabnikom, kot so populacije, ki so predmet raziskav; institucije in organizacije, ki se ukvarjajo s politikami na področju razlik med spoli, npr. Urad za enake možnosti; koordinatorice/ji na ministrstvih; študentje in študentke.

5. Mreža kot vir socialnega kapitala • Statistični podatki in druge analize položaja žensk v slovenski akademski in znanstveno-raziskovalni sferi kažejo v povprečju primanjkljaj socialnega kapitala med žensko populacijo • Mreža po definiciji zagotavlja določeno stopnjo komunikacij, izmenjave znanj in informacij, neposrednih stikov in druženja, ki so med najpomembnejšimi kazalci socialnega kapitala • Dosedanje delovanje Mreže: predlog za pripravo internetne strani; upoštevanje tematike neenakosti med spoloma v razpisu Ciljnih raziskovalnih projektov; prvi sestanek članic in članov Mreže; strokovno srečanje avtoric in avtorjev raziskav in tekstov s področja razlik med spoloma na tematski delavnici v okviru lanskega letnega srečanja sociologov; v pripravi je letošnje srečanje • V primeru bodočega uspešnega delovanja pa bi lahko Mreža predstavljala izhodišče za uveljavljanje zahtevnejših organizacijskih oblik sodelovanja med članicami /člani mreže, kot so teamsko in projektno delo, ki presega institucionalne in disciplinarne okvirje.

6. Mreža kot pobuda za izboljšanje organizacijske kulture v znanstveno-raziskovalnih in univerzitetnih institucijah • Po ugotovitvah raziskav in analiz o organizacijski kulturi in položaju žensk je organizacijska kultura slovenskih akademskih institucij v povprečju relativno šibka in za ženske diskriminirajoča. • Čeprav na omejenem področju bi Mreža, organizirana po principih horizontalne delitve vlog, projektnega organiziranja, diferenciacije v teame, decentraliziranega vodenja in upravljanja, skratka upoštevanja organizacijskih modelov tim. inovativne in »ad hoc« organizacije, pomenila pomembno vzorčno inovacijo v pretežno tradicionalno organiziranih akademskih in raziskovalnih institucijah. • Boljše možnosti za uveljavljanje žensk v obstoječih visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih institucijah niso odvisne predvsem od njih samih, pač pa od organizacijske klime in kulture, ki prevladuje v teh institucijah. Za pričakovati je, da se bodo te institucije z vključevanjem v evropska omrežja prisiljene prilagajati kulturi evropskih institucij. In zakaj ne začeti zdaj in na vzorčnih primerih kot je Mreža?