Pomen priprave občinskega razvojnega programa

1. Pomen priprave občinskega razvojnega programa Dr. Štefan Čelan Župan Mestna občina Ptuj Bled, april 2007

2. NAMEN PREDSTAVITVE PRIPRAVE OBČINSKIH RAZVOJNIH PROGRAMOV Župane in ostale udeležence seznaniti z vidiki Mestne občine Ptuj o pomenu priprave občinskega razvojnega programa. CILJI PREDSTAVITVE • spoznati prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti priprave razvojnega programa; • izmenjava dobrih praks; • vzpostaviti neposredni dialog med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, javnimi službami in civilno družbo o pomenu in načinih priprave razvojnih programov.

3. HIPOTEZA BREZ JASNO ZASTAVLJENIH CILJEV JE VSAKA POT PRAVA KATEREMU CILJU V ŽIVLJENJU SLEDIMO (vsaj večina ljudi) VISOKA KAKOVOST ŽIVLJENJA (biti, imeti, ljubiti)

4. POSPEŠEVANJE RAZVOJNE ODLIČNOSTI INFRASTRUKTURNO POSPEŠEVANJE RAZVOJA VSEBINSKO POSPEŠEVANJE RAZVOJA IZGRADNJA informacijske, cestne, železniške, komunalne, okoljevarstvene, itd. INFRASTRUKTURE. NENEHNO ZAGOTAVLJANJE upravljalskih, metodijskih, programskih, tehnično-tehnoloških, organizacijskih INVENCIJ IN INOVACIJ

5. NAČELA PRI RAZVOJNEM POSPEŠEVANJU, KI JIM V MESTNI OBČINI PTUJ ŽELIMO SLEDITI Podjetništvo (kot pravni pojem) zajema lastništvo podjetij, v katerih je lahko dosti ali pa malo podjetnosti. Podjetništvo (kot ekonomski pojem) zajema tiste ljudi, ki inovativno iščejo, ustvarjajo in izrabljajo inovacijske priložnosti – na osnovi lastnih in/ali tujih invencij in/ali potencialnih inovacij. (Prim.: Rebernik, Repovž, Mulej 2000). TO NAČELO VELJA TAKO ZA JAVNI KAKOR TUDI ZASEBNI SEKTOR (Čelan) • Kaj je inovativno poslovanje, opredelimo v samo petih stavkih: • DELATI PAMETNEJE.Vsak strošek, napaka, neuspeh – je načelno napotreben. • DELATI NOVO.Vsak izdelek, postopek, organiziranost – slej ko prej zastari. • AKTIVIRATI VSE ZA USTVARJANJE INVENCIJ, POTENCIALNIH INOVACIJ IN INOVACIJ.Preživetje in zato dobro (ali slabo) poslovanje se tiče vsakogar. • MNOGO INVENCIJ JE POGOJ, DA DOBIMO VSAJ NEKAJ INOVACIJ.Povsod in nenehno iščimo možne novosti namensko. • PRIDNOST BREZ PAMETI NE POMAGA, PAMET BREZ PRIDNOSTI TUDI NE.Delajmo kot pametni, ne kot nori.

6. NAČINI RAZVOJA • Tradicionalni način: je podrejen tradicijam in zgodovinskim sporočilom in le redko upošteva nove razvojne dosežke. V takih sistemih je edino merilo kakovosti tradicija; • Sprotni način razvoja: prioriteto imajo razvojni projekti in programi, ki dajejo takojšnje vidne učinke; • Razvoj pod zunanjimi vplivi: je podrejen vplivom močne politike in monopolnih dejavnosti; • Celovit strateški način razvoja: gradi na inventivnih in inovativnih možnostih, prednostih in težnjah razvoja vseh pomembnih nosilcev razvoja in prebivalstva. Sloni na strateškem razvojnem konceptu z jasno postavljeno vizijo, ki je izraz tistih, ki morajo razvoj izpeljati.

7. Osnovna značilnost družb, ki gojijo celovit strateški način vodenja razvoje, je pripravljenost za nenehne spremembe vsakega in vsakogar. Potreba po nenehnem inoviranju je osebna vrednota večine nosilcev razvoja v takih družbah in to v javnem in zasebnem sektorju. Ali obstajajo v naši družbi sploh pogoji za takšen način razvoja ? Ali razumemo slogan –”na znanju temelječa družba” ?

8. POJMOVANJE RAZVOJA Splošna definicija opredeljuje razvoj kot dinamičen proces, ki vodi do sprememb v sistemu NOVA RAZVOJNA PARADIGMA Opredeljevanje razvoja kot kvalitativne spremembe STARA RAZVOJNA PARADIGMA Opredeljevanje razvoja kot kvantitativne spremembe. • Ukrepi so usmerjeni v spodbujanje ustvarjalnosti in favorizirajo kvalitativne spremembe v obstoječih in novo nastajajočih sistemih. Sistemi so stimulirani skozi kvalitativne indikatorje, ki se merijo preko uveljavljenega sistema invencij in inovacij: • upravljalskih; • programskih; • organizacijskih; • tehnično-tehnoloških; • metodijskih. • Ukrepi so storilnostno naravnani in favorizirajo obstoječe sisteme. Sistemi so stimulirani zgolj skozi kvantitativne indikatorje: • danes 3 % rast BDP jutri 4 %; • danes 10 ton proizvodnje jutri 11 t; • danes 100 zaposlenih jutri 110; • danes 100 km cest jutri 110 km cest; • itd. Rezultat je zgolj ekonomska rast,, ki se meri le z makroekonomskimi kriteriji (parcialni ukrepi – socialne in okoljske škode) Rezultat je ekonomski razvoj, ki upošteva ekonomsko rast, socialni razvoj in okoljski razvoj, hkrati.

9. ALI OBSTAJA PODOBRNA RAZVOJNA PARADIGMA ? leta 1987 so na konferenci o varovanju okolja in razvoju v Ottawi »sustainable development« opredelili kot proces, ki mora izpolnjevati sledeče zahteve: • združitev varovanja okolja in razvoja; • zadovoljitev osnovnih človekovih potreb; • doseganje enakosti in socialne pravičnosti; • zagotovitev družbene samoopredelitve in kulturne različnosti; • ohranjanje ekološke integritete.

10. URAVNOTEŽENI RAZVOJ ETIČNIimperativ (humane vrednote) SOCIALNIimperativ (kakovost življenja) EKONOMSKIimperativ (blaginja) EKOLOŠKI imperativ (sonaravna ekološka učinkovitost)

12. VIZIJA Ptuj, mednarodno prepoznavno pokrajinsko in komunikacijsko središče, svojo prihodnost gradi na kakovostnih tradicijah, načelih uravnoteženega razvoja, partnerskih povezovanjih javnega, zasebnega in civilnodružbenega sektorja, v smeri razvoja mesta kot središča znanja in ustvarjalnosti v gospodarstvu, turizmu in kulturi ter kakovostnega prostora za življenje in delo vseh generacij.

13. GLOBALNA STRATEGIJA Z osrednjimi nosilci javnega in gospodarskega razvoja je potrebno vzpostaviti javno zasebno partnersko povezovanje: • pri načrtovanju in izvajanju njihovega lastnega razvoja; • pri nadaljnjem razvoju storitvenega sektorja; • pri pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij.

14. STRATEŠKI CILJI IN PROGRAMI SRP 1 RAZVOJ VIROV ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI Program 1: Povečanje zaposljivosti prebivalstva in vseživljenjsko učenje Program 2: Dvigovanje kakovosti življenja in dela v mestu Program 3: Krepitev podpornega okolja za razvoj virov človeških sposobnosti SRP 2 OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURA Program 1: Vodooskrba in čiščenje odpadnih voda Program 2: Energetika Program 3: Prostorsko planiranje, urbanizacija in promet Program 4: Odpadki Program 5: Naravna dediščina in druga okoljska problematika Program 6: Horizontalni problemi SRP 3 GOSPODARSTVO VKLJUČNO S KMETIJSTVOM IN TURIZMOM Program 1: Izboljšanje poslovne infrastrukture, gospodarske strukture MO Ptuj in pospeševanje podjetništva Program 2: Povečanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja (razvoj, inovacije, uporaba znanja) Program 3: Mreženje in internacionalizacija Program 4: Izobraževanje v kmetijstvu Program 5: Razvoj podeželja Program 6: Razvoj integrirane kmetijske pridelave Program 7: Varovanje kulturne dediščine in turistični razvoj mesta v skladu spriporočili Unesco

17. Finančna izhodišča Vlade RS v prenovljeni reformi kohezijske politike (obdobje 2007-2013)

18. ABSORBCIJSKA SPOSOBNOST OBČIN V SV KOHEZIJSKI REGIJI (2007 – 2013)

19. RAZKORAK MED NAČELNIM IN KONKRETNIM NA PRIMERU PTUJA IN BURGHAUSNA Od teh 243 € investira MO Ptuj 90 % v ceste, pločnike, razsvetljavo, komunalno infrastrukturo, okoljevarstvo. V pospeševanje kakovostnih nosilcev razvoja vlaga le 10 %. Od teh 1100 € investira občina Burghausen skoraj 70 % v kakovostne nosilce razvoja (znanje, vire človeških sposobnosti, tehnološki razvoj in razvoj storitev). O razlikah in načinih dohitevanje razvojnega zaostajanja bo potrebno resno razmisliti.