Vpliv šolskih praks na socialno vključevanje in učno uspešnost

1. Vpliv šolskih praks na socialno vključevanje in učno uspešnost osnovnošolcev iz deprivilegiranihokolij Dr. Fani Nolimal in Urška Margan Zavod RS za šolstvo

2. “Z mamo živiva sama v podnajemniškem stanovanju. Ko sem bil še majhen, sta se starša ločila. Očeta sem zelo pogrešal, potem pa sem se navadil, da ga ni z nama. /…/ Z mamo se še kar štekava. Ima službo. Mama je končala štiri razrede OŠ. Dela kot čistilka. Slabo zasluži, zato nama gre težko. Včasih si kaj zaželim, čeprav vem, da mi ne more kupiti. Ona se sicer zelo trudi. Pogosto ustreže mojim željam. Potem imam slabo vest, ker vem, da ne zmore in nima denarja. Po hrano hodiva na Karitas.” (Sedej Rozman, 2010, str. 151) Vir: Sedej Rozman, D. (2010). Vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na izobraževanje otrok z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

3. Socialna izključenost in učni neuspeh “Socialna izključenost ne pomeni le pomanjkanje dohodka in materialnih dobrin, temveč neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov in posameznih skupin prebivalstva v družbenem življenju.” (Svet Evrope, 1998, v: Sedej Rozman 2010, str. 47)

4. Strategija Evropa 2020(Vir: Evropska Komisija, marec 2010) • Med prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 sta tudi izobraževanje in zmanjševanje revščine • Pred krizo je revščina ogrožala 19 milijonov otrok. • 8 % delovno aktivnega prebivalstva v EU ne zasluži dovolj, da bi živeli nad pragom revščine. • Manj kot 1/3 oseb starih od 25 do 40 let ima univerzitetno izobrazbo. • Vsak 7. prezgodaj prekine izobraževanje in usposabljanje. • 1/4 vseh učencev v Evropi ima velike težave z branjem.

5. Pedagoški inštitut:KVALITATIVNA ŠTUDIJA ŠOLSKIH KARAKTERISTIK GLEDE NA USPEŠNOST V RAZISKAVAH ZNANJA MATEMATIKE, NARAVOSLOVJA IN BRALNE PISMENOSTI (2008) • Del: Pogled šol na dejavnike uspešnosti pri poučevanju matematike in naravoslovja (TIMSS) 2. Del: Pedagoške prakse učinkovitih šol na primeru PIRLS (2008) • mag. Marjeta Doupona Horvat Raziskovalni vprašanji: • Kakšna je prisotnost elementov pedagoškega procesa, ki jih povezujemo s kakovostnim dosežkom ne glede na SES učencev? • Ali lahko ugotovimo razlike med uspešnimi in neuspešnimi šolami glede na SES?

6. Delavnica 1 Navodilo: • V navezavi na predstavljene rezultate študije o ‘indeksu šolske učinkovitosti’ (intelektualna kakovost, kakovost učnega okolja in osmišljanje) diskutirajte o učinkovitih praksah iz vaših šolskih okolij. • Za predstavitev pripravite tri zglede.

7. Poročanje skupin in predlogi

8. Konvencija o otrokovih pravicah (1988) Iz preambule: • “/…/ pravice in dolžnosti, določene z mednarodnimi dokumenti, so enake za vse, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično in drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo /…/ • “/…/ otrok mora biti vzgojen v duhu idealov, dostojanstva, strpnosti, svobode, enakosti in solidarnosti /…/”

9. 29. člen Konvencije … “Države pogodbenice so si edine, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno: • k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti ter umskih in telesnih sposobnosti; • h krepitvi spoštovanja do otrokovih staršev, njegove kulturne identitete, jezika in vrednot /…/” PRAVICA DO ENAKIH IZOBRAŽEVALNIH MOŽNOSTI (28. člen)

10. Primera projektov šol • OŠ Kapela: • Projekt “Izboljšanje bralne in matematične pismenosti” (mag. Anastazija Avsec ) • OŠ Koper: • Projekt “Uspešno vključevanje otrok, učencev in staršev migrantov v vzgojo in izobraževanje” (Mojca Jelen Madruša)

11. Delavnica 2 Vprašanje: • Kako spodbuditi/zagotoviti šolsko prakso, ki vodi k socialnemu vključevanju in učni uspešnosti otrok iz manj spodbudnih družinskih okolij? Navodilo: • V diskusiji oblikujte predloge rešitev in ukrepe na ravni šol, lokalnih skupnosti in države, npr. ZRSŠ in MŠŠ. Vpišite jih v tabelo.

13. Sklepne ugotovitve in predlogi