INOVATIVNI PRISTOPI V PODJETNIŠTVU SOCIALNO PODJETNIŠTVO

1. INOVATIVNI PRISTOPI V PODJETNIŠTVU SOCIALNO PODJETNIŠTVO Marjeta Vaupot, mag. posl. ved

2. 1. Socialno podjetništvo V EVROPSKI UNIJI IN V SLOVENIJI

3. predstavitev socialnega podjetništva • Socialna podjetja so del rasti socialne ekonomije. • Socialna podjetja so podjetja, ki delujejo samostojno na trgu, z namenom, da bi zadovoljila socialne potrebe. • Njihov namen je povezati ljudi in lokalne skupnosti v ekonomskem kot tudi v socialnem pomenu. • Socialna podjetja imajo tri glavne lastnosti: • Prva lastnost je, da so podjetniško usmerjene (so vpletene v izdelavo določenih izdelkov ali prodajo določenih storitev) • druga lastnost je, da imajo socialne cilje (ustvarjanje delovnega mesta, usposabljanje na delovnem mestu, etični prispevek k lokalni skupnosti) • tretja lastnost pa je socialno prepletena lastniška struktura (angl.social ownership), katere lastnost je, da so lastniki uporabniki storitev, zaposleni, lokalne skupnosti,.... • dobiček se razdeli za potrebe podjetja ali lokalne skupnosti (Vir: Tommasini, 2005a, str 3).

4. predstavitev socialnega podjetništva • Socialno podjetništvo je inovativna socialno naravnana aktivnost, ki se pojavlja v neporfitnem, profitnem sektorju (Austin 2006). • Socialno podjetništvo je inovativen pristop v podjetništvu, ki spremlja tako socialno, kot tudi gospodarsko teorijo in prakso (Vurro 2006). • Je dinamičen proces, ki ga vodijo in upravljajo posamezniki ali tim (inovativni socialni podjetniki), ki želijo povezati socialno inovativnost s podjetniško miselnostjo z namenom, da bi ustvarili novo socialno dimenzijo na trgu, tako v lokalnem, kot tudi v regionalnem okolju.

5. Socialno podjetništvo v evropski uniji • Confederation of European social Firms, Employment and social Cooperatives (nadalje CEFEC) definira socialno podjetje kot: • podjetje, ki je ustanovljeno za zaposlovanje ljudi z določenimi nezmožnostmi na trgu dela, • kot podjetje ki uporablja svojo tržno usmerjeno proizvodnjo dobrin, da bi sledilo svojemu socialnemu poslanstvu, • zaposluje pomembno število ljudi z določenimi nezmožnostmi ali ostalimi omejitvami na trgu dela. • vsak delavec je plačan po tržnem plačilu ali plači, primeremu delu, ne glede na njegovo produktivnost, • delovne možnosti med ljudmi z določenimi nezmožnostmi in tistimi brez njih so enake, • vsak ima enake delovne pravice in obveznosti.

6. Socialno podjetništvo v sloveniji • Vse več je zavedanja, da skladnega regionalnega razvoja ne bo mogoče zagotavljati brez razvijanja družbenega podjetništva, kot tiste oblike moderne socialne ekonomije, ki omogoča enakopravno vključevanje na trg dela vsem skupinam prebivalstva, še predvsem ranljivim. • Za uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji obstaja nov zakon, ki odpravlja prejšnje ovir in pomanjkljivosti. • Prav tako nimamo še oprijemljivih, oz. kvantitativnih dokazov, da bi lahko v celoti prikazali pozitivni vpliv in dodano vrednost, ki jo ustvarjajo družbena podjetja. • Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji delovalo v sektorju nejasno definirane družbene ekonomije okoli 20 tisoč različnih društev, 250 fundacij in 250 zasebnih zavodov, ki so se opredelili kot neprofitna razvojna podjetja, prav tako pa imamo tudi 150 invalidskih podjetij ter nekaj deset uspešno delujočih kooperativ. Gre torej za oblike organizacije, ki bi jih po evropskih normativih lahko uvrstili v sektor družbenega podjetništva (Vir: Kovač, 2006, str.78). • Projekt 2009 -9 pilotnih projektov socialnega podjetja

7. Definicija socialnega podjetništva po marcu 2011 • NEPRIDOBITNA PRAVNA OSEBA; je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki oziroma jih deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom; • ČLANI SOCIALNEGA PODJETJA; so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija; • DELEŽENIKI; so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;

8. DEFINICIJA SOCIALNEGA PODJETJA PO MARCU 2011 • DEJAVNOSTI SOCIALNEGA PODJETJA; so dejavnosti, ki zagotavljajo dodatno ponudbo proizvodov in storitev za večjo kvaliteto življenja ljudi ali bivanja v okolju, krepijo družbeno solidarnost in kohezijo ali zagotavljajo doseganje enega ali več drugih ciljev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes, brez olajšav ali spodbud iz javnih sredstev pa jih praviloma ni mogoče trajno opravljati na trgu, pri čemer spodbude in olajšave ne predstavljajo izkrivljanja konkurence; • POSEBNI POGOJI ZAPOSLOVANJA; so zahteve tega zakona po zaposlovanju oseb, ki jih ta zakon uvršča med najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, z njihovo zaposlitvijo pa se dosega eden ali več ciljev socialnega podjetništva iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes; • TRAJNO ZAPOSLOVANJE DELAVCEV; je zaposlovanje delavcev za nedoločen ali določen čas, najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom.

9. Opredelitev socialnega podjetništva in ciljev • Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti. • Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).

10. NAČELA IN ZAHTEVE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA • V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj: – so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda); – namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve); – so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

11. Opredelitev socialnega podjetništva in ciljev • člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja); • pri upravljanju so samostojne (neodvisnost); • s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost); • praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela); • posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva); • v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

12. Opredelitev socialnega podjetništva in ciljev • premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja); • zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja); • trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

13. Dejavnosti socialnega podjetja Se izvajano na področjih: • socialnega varstva, • družinskega varstva, • varstva invalidov, • znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje, • zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela, • varstva in promocije zdravja, • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, • posredovanja zaposlitve osebam,

14. DEJAVNOSTI SOCIALNEGA PODJETJA • ekološke proizvodnje hrane, • ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali, • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem), • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,

15. DEJAVNOSTI SOCIALNEGA PODJETJA • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine, • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija, • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, • reševanja in zaščite, • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti, • podpornih storitev za socialna podjetja.

16. Posebni pogoji poslovanja • Socialna podjetja lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, če dejavnosti, opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela: • invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; • brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo; • brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več; • brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);

17. POSEBNI POGOJI POSLOVANJA • brezposelnih oseb: – nad 55 let starosti, – pripadnikov romske skupnosti, – mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja, – ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci. • Za namen ugotavljanja kvote v najbolj ranljivo skupino na trgu dela uvrščajo dolgotrajno brezposelne osebe še 24 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju, iskalci prve zaposlitve ter težje zaposljive osebe iz druge, pa še največ 12 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju.

18. Kaj je Socialno podjetje • Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja. • Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če: – je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa A) ali – je ustanovljena za zaposlovanje oseb na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa B) – in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

19. SOCIALNO PODJETJE • Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ohrani le, če v rokih izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev. • Za ohranitev statusa socialnega podjetja mora po izteku drugega koledarskega leta poslovanja socialno podjetje tipa A iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov. • Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

20. Neprofitno delovanje • Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene. • Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače. • Tudi v tem primeru lahko socialno podjetje deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem v deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Če socialno podjetje del dobička ali presežkov prihodkov deli, pri delitvi ne more izključiti delavcev.

21. NEPROFITNA NARAVNANOST • Kot posredna delitev dobička ali presežkov prihodkov se šteje: – izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem; – izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne plače), razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih; – izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače. • Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo zneskov, določenih v tretji alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

22. POSEBNOST – GLAS DELEŽNIKOV • PRAVICE ČLANOV - Ne glede na določbe posebnih zakonov, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, člani socialnega podjetja odločajo po načelu enakopravnosti. - Pri odločanju ima vsak član le po en glas. • UDELEŽNA DELAVCEV, PROSTOVOLJCEV IN UPORABNIKV PRI UPRAVLJANJU - Delavcem in prostovoljcem, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost, da sodelujejo pri upravljanju socialnega podjetja, vsaj z vplivanjem na odločitve, ki so pomembne za njihovo delo in za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Uporabnikom, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost vplivanja na odločitve, ki zadevajo kakovost izdelkov ali storitev socialnega podjetja. -

23. RAZPOREJANJE DOBIČKA IN PRIHODKOV • Socialno podjetje dobiček in presežke prihodkov namenja za: – investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti, – ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest, – pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti oziroma manjše delovne učinkovitosti delavcev, – izobraževanje, in usposabljanje delavcev in prostovoljcev, – druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom, – povečanje premoženja socialnega podjetja, – delitev, če je skladno s tem in drugimi zakoni dopustna.

24. Podporno okolje • Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v Republiki Sloveniji zagotavlja strategija. Strategijo na predlog sveta in po posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe sprejme vlada za obdobje štirih let. • Strategija zajema analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev. • Pristojno ministrstvo, v sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področja dejavnosti socialnega podjetništva, pripravi program ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva za posamezno koledarsko leto ali plansko obdobje, v katerem za vsak ukrep določi predvsem:

25. PODPORNO OKOLJE – cilje, vsebino, ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen, pogoje za vključitev v aktivnosti in način izvajanja aktivnosti, vrsto in višino upravičenih stroškov v okviru aktivnosti, … • Občine lahko, skladno z določbami tega zakona in zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine oziroma na ravni razvojne regije. • Vlada preko sveta, ministrstev in vladnih služb spodbuja razvoj socialnega podjetništva na lokalni ravni.

26. Posebne pobude za socialna podjetja • Za socialno podjetje, ki zaposluje invalide, veljajo enake finančne spodbude, kot za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto. • Posebne spodbude za zaposlovanje drugih najbolj ranljivih skupin na trgu dela • Socialno podjetje, ki zaposluje osebe, ki niso invalidi, je skladno s programom ukrepov upravičeno do subvencije plače teh delavcev ter do drugih pomoči, kot pomoči prikrajšanim delavcem, resno prikrajšanim delavcem ter osebam, ki imajo priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar. • Socialno podjetje je do celotnih spodbud iz prejšnjega odstavka upravičeno, če z delavcem sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, vendar najmanj 12 mesecev, z ostalimi najbolj ranljivimi skupinami ljudi pa za čas, za katerega so na podlagi uredbe iz prejšnjega odstavka upravičeni do subvencije plače. • Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev oziroma za skupine, ki jih uredba uvršča med resno prikrajšane delavce, krajše od 24 mesecev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša.

27. POSEBNE POBUDE ZA SOCIALNA PODJETJA • Socialno podjetje je v prvih dveh letih po pridobitvi statusa socialnega podjetja v skladu s programom ukrepov upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami oseb. Socialno podjetje, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev tega zakona, je upravičeno do sofinanciranja svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja. • Posebne spodbude se izvajajo na podlagi strategije in programa ukrepov v skladu s sredstvi, ki so določena v sprejetem proračunu Republike Slovenije. • Pristojno ministrstvo pred začetkom uporabe tega zakona priglasi posebne spodbude kot shemo državnih pomoči. • S posebnimi zakoni se določijo tudi druge spodbude, oprostitve olajšave ali prednosti za socialna podjetja, ki zagotavljajo enake konkurenčne možnosti socialnih podjetij z drugimi gospodarskimi subjekti in ne predstavljajo izkrivljanja konkurence.

28. Socialni podjetnik • Vključuje socialna podjetja in socialne podjetnike. • Socialni podjetniki so managerji socialnih sprememb. • Socialni podjetniki vplivajo na : • Na razvoj socialnega kapitala • Na prepoznavanje novih priložnosti na trgu • Na trajno vpeljevanje inovacij in znanja v podjetje • Na realizacijo poslanstva (Dart, 2004).

29. Socialni podjetnik • Glavna prioriteta socialnega podjetnika je socialno poslanstvo in ne ustvarjanje profita • Ustvarjati želi dolgoročne izboljšave • Izkoristiti želi nove priložnosti, da bi lahko s potrebnimi viri ustvarili socialno vrednost, ki bi povzročila pozitivno spremembo v družbi • So pionirji inovativnega podjetništva, ki rešuje težave v družbi

30. Socialni podjetnik • Tisti, ki v sektorju povzročajo spremembe, s tem da sprejmejo poslanstvo, da bi ustvaril in ohranil socialno vrednost • Socialno poslanstvo-prioritetna stvar • So zavezani slovesu stalne inovacije, prilagajanju učenju • Velik občutek odgovornosti • Poskušajo zagotoviti socialne/družbene odgovornost do ljudi • Poskušajo zagotoviti socialna in finančna povračila investitorjem • Prihodek pridobivajo na komercialen način in tradicionalen način • Na rast in strategijo gledajo enako kot komercialni podjetnik

31. Opredelitev socialnega podjetja • Temelji na razvoju socialnega kapitala ustvarjalnosti in inovativnosti • Prerazporeditvi dobička • V zasledovanji širših družbenih ciljev • Vpliva na učinkovitost in razvoj profitnega kot tudi neprofitnega sektorja

32. Opredelitev socialnega podjetja • Različni pristopi k socialnemu podjetništvu imajo skupno miselnost v zmanjševanju državnih pomoči, kot iniciativen pristop socialnih podjetnikov, da blažijo socialne probleme in kot etični pristop pri podjetništvu z običajno tržno naravnanostjo. • Izhajajo predvsem iz lokalnih potreb in interesov ter zakonskih in podlag

33. Socialna podjetja • Socialna podjetja pomembno vplivajo na socialni razvoj države. • Cilj socialnih podjetij je da : • Dosegajo visoke kakovosti zaposlitve • Da izboljšajo kakovost zaposlitve • Da razvijajo nove oblike dela • Da zagotavljajo socialno kohezijo • Da povezujejo ljudi in lokalne skupnosti na ekonomskem in socialnem področju • So tržno usmerjene • Imajo socialne cilje • Imajo prepleteno lastniško strukturo.

34. RAZLOGI ZAUVAJANJE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI • Visoka stopnja strukturne brezposelnosti • Težje zaposljivim ljudem je potrebno omogočiti enakopravno vključevanje v družbo/trg dela • Brezposelnost ne vodi le k socialni izključenosti ampak vpliva na manjši BDP • Brezposelnost povzroča visoke stroške(nadomestilo, programi ZRSZ, zdravstvo,…) tudi v družini

35. 2. Primeri dobrih praks TUJINA IN SLOVENIJA

36. PRIMERI DOBRIH PRAKS V EVROPSKI UNIJI • Avstrija • Italija • Slovenija

37. ZAKLJUČEK

38. Uspeh je najboljša motivacija. (Sang H. Kim, 10011 način, kako motivirati sebe in druge)

39. Hvala za vaše sodelovanje. Vprašanja? Odmor?

40. Vaja: ISKANJE IDEJ KAKO BI IZGLEDALO MOJE SOCIALNO PODJETJE?

41. SKUPINE 4-6 • BRAINSTORMING (15 MINUT) • PISANJE IDEJE – (10 MINUT) • PREDSTAVITEV

42. HVALA ZA SODELOVANJE. ŽELIM VAM USPEŠEN ŠTUDIJ. NA SVIDENJE V CELOVCU.

43. Hvala za vaše sodelovanje. Kakšna vprašanja? Kontaktna oseba: Marjeta Vaupot vaupotmarjeta@hotmail.com Društvo za razvoj človeških virov in socialnega kapitala NAPREJ d.naprej@gmail.com