1 / 45

IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV

IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV Mojmir Uranjek univ.dipl.inž.grad. VSEBINA: ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA PREMOSTITVENIH OBJEKTOV NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV PREDPISANA METODOLOGIJA OSNOVNI ELEMENTI MOSTOV IN TIPIČNE POŠKODBE.

colt-logan
Download Presentation

IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV Mojmir Uranjek univ.dipl.inž.grad. • VSEBINA: • ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA PREMOSTITVENIH OBJEKTOV • NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV • PREDPISANA METODOLOGIJA • OSNOVNI ELEMENTI MOSTOV IN TIPIČNE POŠKODBE

  2. ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA OBJEKTOV: • Pričakovana življenjska doba glede na vrsto objekta oz. kategorizacijo ceste: • 80 let (objekti na lokalnih in regionalnih cestah) • 100 let (objekti na magistralnih cestah in avtocestah) • 120 let (večji objekti, objekti na pomembnih strateških odsekih) • Pričakovana življenjska doba glede na posamezne elemente objekta: • 20-25 let (oprema mostu-ležišča, dilatacije, odvodnjavanje, ograje, izolacija, vozišče) • 30-50 let (voziščna plošča mostu) • 80-120 let (nosilna konstrukcija mostu) • 130-150 let (podporna konstrukcija mostu)

  3. Zanesljivost konstrukcije v času življenjske dobe-uporabe:

  4. Vplivi na trajnost betonskih konstrukcij in mostov:

  5. NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV: • Redni pregledi: • Izvedba vsaki 2 leti • Pregled delov opreme, vozišča, nosilnega sklopa • Ugotavljanje sprememb, splošnega stanja • Eventuelna izvedba meritev • Predlog dodatno potrebnih preiskav in vzdrževalnih ukrepov • Glavni pregledi: • Izvedba vsakih 6 let in ob izteku garancijske dobe • Pregled težje dostopnih mest (spodnja stran konstrukcije, stebri, ležišča) • Baza podatkov: • Vpogled v bistvene teh. podatke, stopnjo poškodovanosti, prioritete vzdrževanja za • posamezen objekt • Pravočasno načrtovanje popravil • Povratne informacije za projektante in izvajalce

  6. NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV: • Redni pregledi: • Izvedba vsaki 2 leti • Pregled delov opreme, vozišča, nosilnega sklopa • Ugotavljanje sprememb, splošnega stanja • Eventuelna izvedba meritev • Predlog dodatno potrebnih preiskav in vzdrževalnih ukrepov • Glavni pregledi: • Izvedba vsakih 6 let in ob izteku garancijske dobe • Pregled težje dostopnih mest (spodnja stran konstrukcije, stebri, ležišča) • Baza podatkov: • Vpogled v bistvene teh. podatke, stopnjo poškodovanosti, prioritete vzdrževanja za • posamezen objekt • Pravočasno načrtovanje popravil • Povratne informacije za projektante in izvajalce

  7. PREDPISANA METODOLOGIJA: • Osnove metodologije: • Določitev ratinga ( Rx ) posamezne poškodbe: • Rx=∑KA ∙KB ∙K2 ∙K3 ∙K4 • KA – faktor dela objekta kjer se poškodba nahaja (0.3-1) • KB – faktor vrste poškodbe ali napake (1-5) • K2 – faktor jakosti poškodbe (0.4-1) • K3 – faktor razširjenosti poškodbe (0.5-1) • K4– faktor nujnosti intervencije (1-10) • Določitev ratinga ( R ) celotnega objekta: • R=R1+R2+R3+R4+R5 • R1- rating okolice in rečnega korita • R2- rating podporne konstrukcije • R3- rating prekladne konstrukcije • R4- rating cestišča • R5- rating opreme objekta

  8. Predlagani ukrepi na objektu: • Pregledi • Preiskave in meritve • Omejitveni ukrepi • Vzdrževalni ukrepi • Sanacijski ukrepi • Predlagana standardna popravila: • Dodana metodologiji z namenom količinsko ovrednotiti potrebna popravila • Delitev elementov mostu na 14 delov glede na lokacijo (robni venec, hodnik, krila, …) • Nabor standardnih popravil za krajno podporo:

  9. Končna ocena stanja objekta: • Opisna ocena stanja objekta (opis splošnega stanja obekta, glavne poškodbe, • prioriteta sanacij • Številčna ocena stanja objekta (1-5, glede na kakovostno stanje, predlagane ukrepe in • rating objekta)

  10. Primer programa za obdelavo podatkov o premostitvenih objektih:

  11. OSNOVNI ELEMENTI MOSTOV IN TIPIČNE POŠKODBE: • Podporna konstrukcija mostu: • Omogoča spremembe dolžine prekladne konstrukcije • Prevzema reakcije prekladne konstrukcije • Krajni oporniki (prevzem reakcij, čelno in bočno varovanje nasipa za mostom) • POŠKODBE: • Erozija pod ali ob temelju opornika, diferenčni posedki, napake izvedbe (slojevitost, • gnezda), abrazija, ….

  12. Slika 1: Erozija pod temeljem krajnega opornika Slika 2: Podporni steber-korozija nosilne armature Slika 3: Nanos vejevja in debel v strugi vodotoka

  13. Krilni zidovi: • Vzporedni, poševni, pravokotni krilni zidovi • Bočno varovanje –zadrževanje nasipa za krajnim opornikom • POŠKODBE: • Razpoke (tehnološke, obremenitev, posedanje), napake zaščitnega sloja (poroznost, • nezadostna debelina), napake betoniranja (gnezda, slojevitost), poškodbe obstojnosti • betona (premakanje, razpadanje, luščenje), ….

  14. Slika 1: Vzporedni krilni zid Slika 2: Poškodbe krila iz nearmiranega betona Slika 3: Korozija armature-pretanek zaščitni sloj betona

  15. Nasipi ob premostitvenih objektih: • Problem so diferenčni posedki pri prehodu cestno telo-most • Preprečevanje-zmanjšanje posedkov (predobremenitev, vgrajevanje zasipa v plasteh, • izvedba prehodne plošče) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Posedanje, stopničast prehod na most, porušena stabilnost brežine nasipa, erozija ….

  16. Slika 1: Nasip pod prehodno ploščo Slika 2: Stopničast prehod na most-posedanje nasipa za krajnim opornikom

  17. Zgornja nosilna konstrukcija mostu: • Pet osnovnih nosilnih sistemov: - gredni sistemi • - okvirni sistemi • - obokani in ločni sistemi • - viseči sistemi • - sistemi s poševnimi zategami • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Vertikalne deformacije, povečane vibracije ob prehodu vozil, razpoke (tehnološke, zaradi obremenitve, poškodbe betona (mehanske, napake betoniranja, atmosferski vplivi), zamakanje, poškodbe mehke armature (korozija, pretrg), poškodbe kablov (praznine v zaščitnih ceveh, korozija, poškodbe sidrišč), poškodbe konstrukcijskega jekla, poškodbe konstrukcijskega lesa ….

  18. Slika 1: Korozija jeklenih profilov Slika 2: Korozija nosilne armature Slika 3: Napaka betoniranja-gnezdavost

  19. Slika 4: Meh. poškodba vzdolžnega AB nosilca Slika 5: Neravna spodnja površina AB nosilca-neustrezna izvedba podporne konstrukcije-opaža

  20. Ležišča: • Prevzem vertikalnih in horizontalnih reakcijskih sil prekladne konstrukcije ter prenos • na stebre oziroma krajne opornike • Betonska ležišča, jeklena ležišča, neoprenska ležišča • Vzdrževanje zelo pomembna postavka (redni pregledi, čiščenje, obnavljanje • protikorozijske zaščite, mazanje) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Cepljenje neoprena, prekomerne deformacije, korozija, neenakomerno naleganje, • poškodbe lesa v primeru lesenih ležišč….

  21. Slika 1: Deformacije neoprenskega ležišča Slika 2: Cepljenje armiranega neoprenskega ležišča

  22. Slika 3: Korozija jeklenega valjčnega ležišča Slika 4: Korozija jeklenega ležišča

  23. Dilatacije: • Premoščanje pomične fuge med zgornjo konst. in opornikom oziroma dvema deloma • zgornje konstrukcije • Določanje tipa dilatacije glede na velikost in smer pomika, vrsto konstrukcije, • kategorijo ceste, zagotovitve odvodnje • Glede na pomično zmogljivost ločimo: - dilatacije za minimalne pomike • - dilatacije za male pomike • - dilatacije za srednje pomike • - dilatacije za velike in zelo velike pomike • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Zapolnjenost dilatacije (rege) z blatom ali peskom, netesnost dilatacije (močenje • spodnje konstrukcije), pomanjkljiva pritrditev (tolčenje ob prehodu vozil), mehanske • poškodbe, korozija jeklenih delov, ….

  24. Slika 1in 2: Dilatacija za minimalne pomike

  25. Slika 3 in 4: Dilatacija za male pomike-asfaltna

  26. Slika 5: Dilatacija za male pomike-gumena

  27. Slika 6: Dilatacijska rega zapolnjena s peskom Slika 7: Mehanska poškodba dilatacije Slika 8: Razpoka vzdolž asfaltne dilatacije

  28. Voziščne površine mostov: • Večinoma gre za asfaltne površine. • Novi objekti- zaščitni sloj asfalta nad H.I., nato obrabni sloj. • Voziščna površina je lahko tudi iz granitnih kock, lesenih podnic, betona. • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Neravnost površine, kolesnice, udarne jame, obraba-zaglajenost površine, mrežasto • razpokana površina, zdrobljena površina

  29. Slika 1: Neravnost-gubanje voziščne površine Slika 2: Zdrobljena voziščna površina ob prehodu na objekt Slika 3: Udarne jame

  30. Robni venci, robniki, hodniki: • Funkcija robnega venca: - zagotavlja varnost prometa • - zakriva eventuelne napake pri izvedbi konzolnega dela • prekladne konstrukcije • Robni venci pri novih objektih: - beton MB 30 (OMO 100, OSMO 25), armatura • RA 400/500-2 • - obdelava površine z metličenjem • Robniki pri novih objektih: - žagan granit ali tonalit • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Stari objekti- robni venci, robniki in hodniki iz zmrzlinsko ter proti soli neobstojnih • betonov (luščenje, razpadanje betona, korozija armature). Poškodbe robnih vencev na • novejših objektih (razpoke na mestih vgradnje stebrov mostnih ograj,razpoke zaradi • samo-dilatiranja materiala-ta pojav zmanjšamo z navideznimi fugami, korozija armature • zaradi pretankega zaščitnega sloja betona)

  31. Slika 1: Robni venec ob zunanjem robu brez pomožnega hodnika na lokalnih, regionalnih in magistralnih cestah Slika 2: Razpadanje zmrzlinsko in proti soli neobstojnega betona robnega venca

  32. Slika 3: Luščenje površine hodnika zaradi kombinacije vpliva zmrzovanja in soljenja Slika 4: Propadel betonski robnik

  33. Ograje: • Funkcije ograje: - zaščita pešcev in vozil • - pomemben oblikovni element • Vrste ograj: - ograje za pešce • - ograje za vozila (JVO, BVO) • - zaščitne ograje (protihrupne, protivetrne) • - glede na vrsto materiala (kovinske, AB, lesene, kamnite) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Korozijske poškodbe, v primeru AB ograj poškodbe in luščenje zaščitnega sloja betona • ter korozija armature, v primeru lesenih ograj gnitje ter lesni škodljivci, v primeru • kamnitih ograj izpadanje malte iz fug ter cepljenje kamnitih gradnikov. Poškodbe smo • evidentirali tudi v območjih sidranja ograj (korozija sidrnih vijakov, razpadanje epoksidne • malte). Ne glede na tip materiala so ograje na mostovih pogosto »tarča« naletov vozil, • zaradi česar prihaja do mehanskih poškodb.

  34. Slika 2: Trohnenje prečke lesene mostne ograje Slika 1: Mehanska poškodba jeklene mostne ograje Slika 3: Luščenje krovnega sloja in razkrita armatura betonske mostne ograje

  35. Hidroizolacija: • Funkcija: - preprečitev vdora vode praviloma kontaminirane z kloridi v nosilno • konstrukcijo • Vrste: - premazi površine objekta • - na površino objekta vezani tesnilni material • - na površino objekta ne vezani tesnilni material • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Poškodbe, ki nastanejo na hidroizolaciji omogočijo praviloma s kloridi kontaminirani vodi • iz vozišča prost prehod do betona in jekla, kar povzroča propadanje teh materialov. • Do poškodb (tudi do pretrga) lahko pride predvsem zaradi vpliva prometnih obremenitev • (sile zaradi zaviranja ali pospeševanja, povečana gostota prometa, večji osni pritiski pri • prehodu težjih vozil).

  36. Slika 1: Tesnenje premostitvene konstrukcije z enojnimi bitumenskimi trakovi Slika 2: Premakanje skozi nosilno ploščo (poškodovana ali celo neobstoječa h.i.) -posledica so močne korozijske poškodbe nosilne armature

  37. Elementi za odvodnjavanje in kanaliziranje: • Funkcija: - odvod površinskih voda • - odvod voda, ki pronicajo do hidroizoliranih površin • Vrste: - odvodnjavanje površinske vode (preko izlivnikov) • - odvodnjavanje pronicujoče vode (cevke za odvod vode, ki pronica skozi • asfaltne plasti, hodnike, robne vence do hidroizolacijskih površin) • - odvodnjavanje in zračenje votlin-škatlastih prerezov • - odvodnjavanje zalednega nasipa za krajnim opornikom (drenažna cev pod • 1.0m širokim filtrskim gramoznim slojem po celotni višini stene opornika) • - odvodnjavanje ležiščnih površin • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Poškodbe in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri elementih odvodnjavanja so: prekratki • izlivniki (to povzroča močenje-pršenje vode po konstrukciji), korozija izlivnikov na • iztočnem delu, zamašen vtočni del izlivnikov, korozija vzdolžnih (LTŽ) cevi za zbiranje • vode.

  38. Slika 1: Izlivnik s prostim iztokom Slika 2: Zarjavela rešetka in zamašen vtočni del izlivnika Slika 3: Prekratek in zaradi korozije uničen izlivnik

  39. Nekaj utrinkov iz terena:

  40. Literatura: • SODOC – Smernice, oprema in detajli za objekte na cestah (Tehnična specifikacija za • javne ceste-junij 1997) • Gospodarjenje z mostovi in njihova rehabilitacija (DDC d.o.o., Milenko Pržulj) • Masivni mostovi-zapiski FAGG • Metodologija ZRMK in DRSC

More Related