KAKO SE JE INDUSTRIALIZACIJA RAZŠIRILA PO SVETU učb str 122- 123

1. KAKO SE JE INDUSTRIALIZACIJA RAZŠIRILA PO SVETU učb str 122- 123 • V katerih delih celinske Evrope je bila železnica najprej zgrajena? • Kakšne prednosti je prinašala železniška povezava? • Katere gospodarske panoge so z gradnjo železniških prog pridobivale?

2. Industrializacija se je razširila po Evropi Zaradi Napoleonovih pohodov po Evropi, (vojne, celinska zapora) se je prekinili pretok blaga med Anglijo in Evropo. Celinska Evropa je zaostajala v industrijskem razvoju. Prisotno je bilo tudi pomanjkanje kapitala. . Sredi 19. stoletja se je industrializacija razširila v zahodno Evropo(Belgija, Porenje, Porurje, ...) in evropske države z nahajališči rud in premoga. Nemčija, ena vodilnih držav (jeklo in železo). Premogovništvo, največji delež v rudarstvu. Industrijski razvoj v celinski Evropi je spodbudila vrsta ukrepov: • odprava carin med deželami, • uvedba svobodne plovbe po velikih rekah in posodobitev rečnih kanalov, • posodobitev cestnega omrežja, • gradnja železniških prog. »Železniške proge in strojne tovarne, rudniki premoga in železa, predilnice in tekstilne tovarne nenehno nastajajo na nemški zemlji. In dimniki ob njih rastejo iz zemlje kot gobe po dežju.« (izjava nemškega ekonomista, 1858)

3. Industrializacija se je razširila po svetu ZDA so bile vse do državljanske vojne predvsem kmetijska država. Industrializacija se je najprej uveljavila v tekstilni proizvodnji (britanska tehnologija), gradili so tovarne za množično proizvodnjo. Severovzhodni del države, najmočnejše industrijsko središče z rastočo tekstilno in obutveno industrijo. Južni delje bil usmerjen v plantažno gospodarstvo in je ob ceneni suženjski sili dobro služil s prodajo bombaža Veliki Britaniji. • Industrijski razvoj v ZDA so spodbudili: • • naravna bogastva (premog, železova ruda, nafta), • • tehnični izumi (izumi na področju elektrotehnike), • • naraščajoče mestno prebivalstvo, • • prometne poti: gradnja in širjenje železnice, plovne reke, • • množično priseljevanje z drugih celin, predvsem iz Evrope, • nahajališča premoga ter odkritje zlata in nafte na zahodu. AZIJCI nosijo nevarni nitroglicerin INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 3.5 min

4. Karavane prebivalcev z vzhoda (pionirji), med njimi mnogo priseljencev iz Evrope, so se po letu1840 odpravile na zahod ZDA. Veljalo je geslo »Pojdi na zahod, fant!«. GO WEST Pet shop boys

5. Japonska in Kitajska sta bili v 19. stoletju gospodarsko zaostali in prostovoljno osamljeni. Japonska se je po letu 1867 začela modernizirati (industrializacija, reforme). Kitajska,šibka in zaostala, je morala vse bolj popuščati in se odpirati tujim trgovcem in politikom. Avstralija, je bila angleška kolonija. Prvim priseljencem so se pridružili izgnani angleški zaporniki. Nekateri s hudimi zločini, večina pa je bila manjših prestopnikov. Po odsluženi kazni, so si lahko izbrali prostor za naselitev in kmetovanje. Poleg kmetijstva se je razvil tudi ribolov; zlasti dobičkonosen lov na kite. GRADNJA ŽELEZNICE Industrijska revolucija - sprememba ravnotežja moči v svetu: • Neenakost med razvitim industrijskim zahodom in preostalim, industrijsko nerazvitim svetom. • Pospešila se je tekmovalnost. • Preostali svet, ki se ni hitro vključil v industrijski razvoj, je potegnilo v revščino in odvisnost od gospodarskih velesil.

6. PONOVIMO 1. Kateri pogoji so morali biti izpolnjeni za začetek industrijske revolucije v Evropi? 2. Kaj je pripomoglo k razvoju ZDA? 3. Katere industrijske panoge so se najbolj razvile v prvi industrijski revoluciji? 4. Kako je industrijska revolucija spremenila ravnotežje moči v svetu? Predstavljaj si, da si ostareli/a mož/žena in živiš v Avstro-Ogrski leta 1900. Premisli, s katerimi vrstami prometa si se že srečal v svojem življenju. ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ Malo sem pa že pozabil. ZLATA MRZLICA FILM, CHARLIE CHAPLIN • Trda kovina • Rečni prekopi • Črno zlato • Vrednost za vlaganje • Enakopravnost